izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja
Tožnica je v vtoževanem obdobju delala pri toženi stranki na podlagi avtorskih pogodb in je za opravljeno delo prejela plačilo, ki je bilo v teh pogodbah dogovorjeno. Tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju in ni nikoli uveljavljala ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Delavec je upravičen do plač oz. razlike v plači (in do prispevkov in davkov iz delovnega razmerja) le v primeru, če je ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, tožbeni zahtevek za obračun bruto razlike v plači, odvod davkov in prispevkov in izplačilo ustreznega neto zneska razlike v plači za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ). Vendar te skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čim bolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo zmožnosti, praksa in standardi.
Trditev, češ da je prisojena odškodnina v nasprotju z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih, je pavšalna in že zato neupoštevna. Stranka, ki se na takšno (drugačno) sodno prakso sklicuje, je le-to dolžna tudi konkretizirati.
Pritožnica ne upošteva, da velja v našem sistemu civilnega procesnega prava načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti (posameznih) dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Za konkretni primer to pomeni, da stroškov (škode), ki naj bi jih tožnica imela z nakupom mazila, ni moč izkazovati le z računi.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sta se pravdni stranki v zunajsodni poravnavi dogovorili, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Stranski intervenient pri sklepanju zunajsodne poravnave ni sodeloval. V času njene sklenitve je bila stranska intervencija že dovoljena, stranskemu intervenientu pa so stroški že nastali, zato je ob pravočasni priglasitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi upravičen do njihove povrnitve.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje fizični osebi - vročilnica - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Pogoj za pravilnost tako imenovane fikcije vročitve je, da naslovnik na naslovu, kjer se opravlja takšna vročitev prebiva, pri čemer ni pomembno, ali ima na tem naslovu tudi formalno prijavljeno prebivališče.
Dokazno breme, da vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena na naslov strankinega dejanskega prebivališča, je na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodne odločbe. Ker dolžnik temu dokaznemu bremenu s svojo pavšalno navedbo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno na napačen naslov in ne naslov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga sodišče, ni zadostil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo kot neutemeljen.
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
Udarec ali tudi več udarcev po avtomobilu (ki ni oziroma ki niso povzročili škode) ne pomeni ravnanja, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi fizičnega napada drugega toženca. Na ravnanje tožnika, takrat starega 15 let, se drugi toženec nedvomno ne bi smel odzvati s fizičnim napadom nanj. Takšno ravnanje drugega toženca je bilo povsem nesorazmerno z ravnanjem tožnika in zato v celoti nepotrebno. Drugi toženec bi nedvomno premoženje lahko zavaroval drugače, kot z neposrednim fizičnim napadom na tožnika. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da tožnikovo ravnanje ni bilo ravnanje, ki bi kakorkoli pravno odločilno prispevalo k nastanku škode, zato drugi toženec odgovarja za škodo, nastalo tožniku.
Ravnanje drugega toženca pomeni kršitev pogodbenih obveznosti. Zavarovalnica v skladu s Posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja jamči za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe zaradi napake, opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jih je s pogodbo o fizično tehničnem varovanju prevzel zavarovanec. V posledici tudi zavarovalnica tožniku odgovarja za škodo nastalo z zavarovalnim primerom.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Glede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da tožnik ni izgubil ravnotežja in ni padel z igrala zaradi morebitne gneče na toboganu oziroma zaradi nenamernega udarca druge učenke, temveč ker je sam želel skočiti z vrha tobogana, kljub temu da je vedel in razumel, da to ni pravilna uporaba tobogana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da šola ni ravnala v nasprotju s standardom nadzorne dolžnosti. Okoliščina ali je šlo za padec ali skok na presojo dolžne skrbnosti šole ne vpliva.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0074771
URS člen 22. ZFPPIPP člen 121, 121/2. ZPP člen 116. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - plačilo takse za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - sklep, izdan v postopku zaradi insolventnosti - smiselna uporaba pravil pravdnega postopka - pravica do izjavljanja
Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zakonska ureditev vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave.
V primeru vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, se smiselno uporabljajo pravila ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki z določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP niso izključena.
oprava določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - uklonilni zapor - milejši predpis
Po tedaj in sedaj veljavni določbi petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, še vedno lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in v primeru predhodne izdaje plačilnega naloga zaradi storjenega prekrška takšen predlog ni več nedovoljen, (nedovoljenost je temeljila na tistih določbah 19. člena ZP-1, ki so se nanašale na uklonilni zapor in so bile na podlagi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljene), vendar pa ga je mogoče obravnavati le na podlagi okoliščin iz prvega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi s prisilno izterjavo globe v primeru, ko uklonilni zapor ni bil določen, v tem primeru pa v skladu z drugim odstavkom istega člena velja osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe, da lahko storilec vloži predlog, da se plačilo globe oziroma prisilne izterjave le-te nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.
postopek osebnega stečaja – rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev – zavrženje prepoznega ugovora – dokončno priznanje terjatev
Pritožnik se zavzema za takšno razlago 63. člena ZFPPIPP, po kateri naj ne bi bilo smiselno za dolžnika, ki je stranka stečajnega postopka, upoštevati prekluzivnega enomesečnega roka za ugovor o prerekanju terjatev, ki velja za upnike, ki prerekajo terjatev drugih upnikov. Takšno stališče je materialno pravno zmotno. Če bi lahko dolžnik pravočasno prijavljeno terjatev upnika kadarkoli prerekal, sodišče v postopku osebnega stečaja sploh ne bi moglo izdati sklepa o preizkusu terjatev, ker ta vsebuje tudi odločitev o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane.
stroški delnega umika predloga za izvršbo – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Stroški (delnega) umika predloga za izvršbo niso stroški, ki bi nastali v zvezi z obrazloženo vlogo, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva sestave obrazloženega umika predloga za izvršbo.
Pri odmeri morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov se upošteva kriterij potrebnosti za izvršbo in pravilo, da upnik ni upravičen do povračila stroškov, ki nastanejo z realizacijo prisilne izvršbe preko OPP (če že vlaga umike predloga za izvršbo, sodišče pa temu sledi). Ob napačni uporabi 5. odstavka 38. člena ZIZ se ta izvršilni postopek sicer ne bo nikoli končal, dolžnik pa bo plačeval za stroške, ki niso utemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060786
OZ člen 631, 1035, 1036, 1037, 1037/1. ZJN-2 člen 4, 4/6.
gradbena pogodba – javno naročilo – nakazilo – sprejem nakazila – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pripoznane terjatve
Ali je nakazanec sprejel nakazilo, je treba strogo in restriktivno razlagati, ker je sprejem nakazila abstrakten pravni posel, zaradi česar nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, ko nakazilo sprejme.
Sodišče prve stopnje za ugotovitev, da je pri sklenitvi predmetne sporne pogodbe šlo za nesporazum (pomanjkanje soglasja volj), ni imelo podlage v tožbenih trditvah.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014458
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - sestop s tovornjaka - padec - soprispevek
Tožnik s tovornjaka, na katerem so bile mastne stopnice zaradi puščanja olja, ni sestopal po predpisanem tritočkovnem načinu, tako da bi se oprijemal držala z obema rokama, ampak se je držal oprijema z eno roko, s čimer je bistveno povečal možnost padca in njegove posledice. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek k nastali nezgodi ocenilo v višini 60%, kar je po presoji pritožbenega sodišča previsoko. Do tožnikovega padca je prišlo na spolzkih stopnicah tovornjaka, kjer je bil sicer res predpisan tritočkovni način sestopanja, česar tožnik ni spoštoval, vendar mu zaradi tega ni mogoče pripisati 60 % soprispevka k nezgodi, saj to ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik zaradi nepravilnega sestopa s tovornjaka k nezgodi prispeval v višini 40 %.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075125
ZFPPIPP člen 215, 216, 216/1, 216/1-1, 216/1-2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 138, 138/3, 138/4. OZ člen 190.
prisilna poravnava – p ravni učinki potrjene prisilne poravnave – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove – sklep o izvršbi – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – neupravičena obogatitev
Ker je tožena stranka z realizacijo izvršbe dobila poplačilo storitev, ki jih je izvedla v korist tožeče stranke, ni mogoče pritrditi stališču, da je obogatena. Če so obstajali pogoji za utesnitev izvršbe, je eventualno lahko privilegirana proti ostalim upnikom, nikakor pa ni obogatena. Sredstva, ki jih je z realizacijo izvršbe prejela, je dobila kot poplačilo svoje storitve in ne brez pravne podlage. Pravni temelj za prehod premoženja iz premoženjske sfere tožeče stranke v premoženje tožene stranke torej obstaja.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - izpolnitev zakonskih pogojev - kumulativno zahtevani pogoj - stečaj dolžnika / toženca - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - neznatna škoda - pravni standard - trditvena podlaga
Tožnikov predlog za izdajo začasne se nanaša na toženčevo premoženje (njegovo terjatev do stečajnega dolžnika), zato predlogu ni mogoče slediti zgolj na podlagi prepisane abstraktne zakonske dikcije, saj gre za poseg v toženčevo lastnino. Materialnopravno zmotno je stališče, da tožencu z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, ker z njo ne razpolaga: toženec ima že priznano ločitveno pravico v stečajnem postopku in dejstvo, da mu ta še ni izplačana, ne pomeni, da z njo še ne razpolaga.