ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 60, 60/1, 71, 71/1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva po prednostnem obravnavanju
Sodišče lahko, če oceni, da razlogi, ki so utemeljevali prekinitev, niso več podani, vsak čas spremeni svojo odločitev in nadaljuje ta postopek. Zakonska zahteva po prednostnem obravnavanju pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (1. odstavek 60. člena ZIZ) je s tem v zadostni meri upoštevana.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo, čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.
razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – pravica do stikov – omejitev stikov – otrokova korist – preprečevanje stikov – začasna odredba
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta obe pravdni stranki primerna in skrbna starša ter da je deček na očeta navezen, da ga ima rad in rad preživlja čas z njim. Tako ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za krčenje obsega stikov, ki so še do konca preteklega leta potekali vsak drugi dan, nato pa so bili na podlagi enostranske odločitve tožnice, brez tehtnih razlogov ukinjeni. Po oceni pritožbenega sodišča je koristno, da ima otrok z očetom redne stike, in sicer dvakrat tedensko v popoldanskem času ter stik preko vikenda enkrat na štirinajst dni. Sodišče je določilo tak obseg stikov, ki je pri otrocih take starosti običajen in primeren. Iz podatkov spisa ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na to, da stiki ne bi bili otroku v korist ali da bi bil toženec za izvrševanje stikov neprimeren. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko deček preživi z očetom ves vikend (dve noči) in se s tem hkrati privaja na preživljanje daljšega časa z očetom (poletne počitnice).
rok za pritožbo - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Toženec je pritožbo zoper zamudno sodbo vložil po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
Storilec je sicer izpolnil vse pogoje in obveznosti, ki mu jih je prvostopno sodišče naložilo v sklepu EPVD 347/2013, z dne 25. 10. 2013, s katerim je ugodilo njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pa je v času enega leta od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru Pr 95/2015, z dne 4. 3. 2015, ki je postala pravnomočna 20. 3. 2015, s katero je dosegel 18 kazenskih točk. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno storilcu z izpodbijanim sklepom odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicalo.
Drugi odstavek 23. člena ZP-1 med drugim določa, da za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Opredelitev hujšega prekrška je tako vezana na število izrečenih in ne na število predpisanih kazenskih točk, kar je logično, saj se tudi skupna evidenca kazenskih točk vodi glede na število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014458
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - sestop s tovornjaka - padec - soprispevek
Tožnik s tovornjaka, na katerem so bile mastne stopnice zaradi puščanja olja, ni sestopal po predpisanem tritočkovnem načinu, tako da bi se oprijemal držala z obema rokama, ampak se je držal oprijema z eno roko, s čimer je bistveno povečal možnost padca in njegove posledice. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek k nastali nezgodi ocenilo v višini 60%, kar je po presoji pritožbenega sodišča previsoko. Do tožnikovega padca je prišlo na spolzkih stopnicah tovornjaka, kjer je bil sicer res predpisan tritočkovni način sestopanja, česar tožnik ni spoštoval, vendar mu zaradi tega ni mogoče pripisati 60 % soprispevka k nezgodi, saj to ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik zaradi nepravilnega sestopa s tovornjaka k nezgodi prispeval v višini 40 %.
ZIZ člen 17, 17/2, 40, 41, 41/2. ZPP člen 108, 108/1, 318, 318/3, 318/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost zahtevka
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Namen zastavne pravice je zavarovanje upnikove terjatve za primer, da ta ob zapadlosti ne bo plačana, ker pa je šlo za večkratno zastavo denarnih sredstev na varčevalni knjižici tožene stranke, je imela tožeča stranka na podlagi 136. člena SPZ pravico, da se poplača z denarnimi sredstvi na varčevalni knjižici tožene stranke najprej iz naslova neplačanega kredita D. B. s.p., šele nato po iz naslova neplačanega kredita tožene stranke.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
V primeru razveze gradbene pogodbe ali v primeru izvajanja del v pričakovanju sklenitve gradbene pogodbe, pa ta pozneje ni bila sklenjena, je materialnopravna podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku neupravičena pridobitev.
upravičenec do denarne odškodnine - smrt matere - ožji družinski član - odmera odškodnine - ločeno življenje - čustvena navezanost - sodna praksa
Okoliščine primera dajejo podlago za prisojo denarne odškodnine za smrt matere.
Stranka, ki se sklicuje na sodno prakso, mora to ne le določno (konkretno) opredeliti, ampak (kar je najmanj enako pomembno) natančno pojasniti, zakaj naj bi bili primeri, na katere se sklicuje, (kar se tiče pravno-relevantnih dejstev) v bistvenem podobni z obravnavanim.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 – narok – izvedba naroka – pravnomočna odločba upravnega organa
V postopku za določitev pripadajočega zemljišča oprava naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka.
Sodišče je v skladu z določbami ZVEtL le upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa, pritožnik pa v predmetnem postopku ni trdil, da mu odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča niso bile vročene v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane, oziroma da v teh postopkih ni imel možnosti sodelovati.
Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.
Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.
trditveno in dokazno breme - dejstva, ki so stranki v prid - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - prevod listin - nepoznavanje tujega jezika - pravica do izjave
Če ni materialnopravnih določb ali dogovora pravdnih strank, mora vsaka stranka zatrjevati in dokazovati dejstva, ki so ji v prid. Tožeča stranka je morala glede na ugotovljeni dogovor o medsebojnem sodelovanju zatrjevati in dokazovati, da je dogovorjeno blago toženi stranki dobavila in po višini upravičeno zaračunala. Toženka pa, da njene trditve ne držijo. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih, če niso priznana, domnevana ali splošno znana, tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Ker je tožena stranka nasprotovala le trditvam o določenih dejstvih (posamezne dobave, vrnjeno blago, kavcije), drugim dejstvom (pretežna večina vtoževanih faktur oziroma dobav) pa ne, je sodišče pravilno štelo, da jih priznava.
Brez razumnih razlogov je tožena stranka vztrajala pri prevodih z opozarjanjem na svoje procesne pravice. S tožečo stranko je namreč pred pravdo brez težav poslovala v obeh tujih jezikih – komunicirala v angleščini ter sprejemala in plačevala prejete fakture v italijanščini. Pritožbenemu vztrajanju, da italijanskega jezika ne razume, ni mogoče verjeti. Na prvem naroku glavne obravnave je namreč sama pojasnjevala vsebino faktur v italijanskem jeziku. To pa pomeni, da ne držijo pritožbeni očitki, da se o listinah zaradi nepoznavanja tujega jezika ni mogla izjasniti.
Vročitev gospodarski družbi se pravilno opravi na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu. Tudi vročitev gospodarski družbi v likvidaciji se kljub temu dejstvu opravi osebi, pooblaščeni za sprejem (ne pa članu uprave - direktorju oziroma likvidacijskemu upravitelju).
denacionalizacija – plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – denacionalizacijski zavezanec
Po 2. odstavku 72. člena ZDen se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, kar po ustaljeni in enotni sodni praksi pomeni, da je (argumentum a contrario) denacionalizacijski upravičenec upravičen do plačila odškodnine iz navedenega naslova za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja v naravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083677
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – razpis za dodelitev stanovanja – odkup občinskega stanovanja pod ugodnimi pogoji – izguba pravice do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji – strah pred izselitvijo – nepremoženjska škoda
Tožnik po razpisu ne bi mogel pridobiti stanovanjske pravice na naslovu Z., saj za pridobitev tega stanovanja ni kandidiral, zato ga tudi ne bi mogel kupiti. Pravilen je torej zaključek sodišča, da toženki nista ravnali protipravno, ker tožniku nista omogočili odkupa omenjenega stanovanja. Tožnik tako ni izkazal temeljnega elementa za nastalo premoženjsko škodo, ki naj bi se odražala v razliki med odkupno ceno stanovanja po SZ-91 in tržno ceno, torej protipravnosti tožečih strank v zvezi z odkupom konkretnega stanovanja.
vmesna sodba - odgovornost delodajalca - odgovornost za delavce - opustitev dolžne skrbnosti - nadzor nad otroki - nadzorstvena dolžnost mentorjev - skrbnost mentorjev - padec otroka na gasilskem taboru - otrok kot oškodovanec - prispevek otroka - nesrečno naključje
Uporaba uhojene poti po pretežno travnati brežini s kamnitimi predeli za povprečnega trinajstletnega fanta ni tako tveganje, da bi terjala bodisi posebno opozorilo na nevarnost (oziroma previdnost) bodisi spremstvo odrasle osebe. Oboje bi bilo pretirano, neživljenjsko.