pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dogovor solastnikov – razpolaganje solastnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vlaganja v solastnino – povečanje solastniškega deleža na nepremičnini
Tožnika bi glede na to, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila terjata od toženca (polovični solastni del spornih nepremičnin, na katerem je vknjižen kot lastnik je pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo po že opravljenih vlaganjih tožnikov), morala izkazati, da se je oče zavezal, da jima prepusti (vlaganjem) odgovarjajoči del svojega solastnega dela spornih nepremičnin.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014458
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - sestop s tovornjaka - padec - soprispevek
Tožnik s tovornjaka, na katerem so bile mastne stopnice zaradi puščanja olja, ni sestopal po predpisanem tritočkovnem načinu, tako da bi se oprijemal držala z obema rokama, ampak se je držal oprijema z eno roko, s čimer je bistveno povečal možnost padca in njegove posledice. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek k nastali nezgodi ocenilo v višini 60%, kar je po presoji pritožbenega sodišča previsoko. Do tožnikovega padca je prišlo na spolzkih stopnicah tovornjaka, kjer je bil sicer res predpisan tritočkovni način sestopanja, česar tožnik ni spoštoval, vendar mu zaradi tega ni mogoče pripisati 60 % soprispevka k nezgodi, saj to ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik zaradi nepravilnega sestopa s tovornjaka k nezgodi prispeval v višini 40 %.
Ker za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), iz vročilnice, na podlagi katere je bil (skupaj s pozivnim sklepom za dopolnitev ugovora) vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor pa izhaja, da je dolžnik pošiljko prejel 20. 1. 2015, z besedo zapisal datum in se podpisal kot prejemnik, bi moral dolžnik zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082522
ZZK-1 člen 5, 31, 40. ZIZ člen 14, 168, 272. SPZ člen 39.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - last tretje osebe - pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - pasivna legitimacija - izvršba na premoženje tuje države - uporaba slovenskega prava - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik ni verjetno izkazal, da je toženka lastnica predmetnih nepremičnin. Glede na drugačne zemljiškoknjižne podatke bi moral v okviru 168. člen ZZK-1 priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Trditev, češ da je prisojena odškodnina v nasprotju z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih, je pavšalna in že zato neupoštevna. Stranka, ki se na takšno (drugačno) sodno prakso sklicuje, je le-to dolžna tudi konkretizirati.
Pritožnica ne upošteva, da velja v našem sistemu civilnega procesnega prava načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti (posameznih) dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Za konkretni primer to pomeni, da stroškov (škode), ki naj bi jih tožnica imela z nakupom mazila, ni moč izkazovati le z računi.
Tožnica bi v regresni pravdi v zvezi z izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo smela terjati od toženca povračilo le za pravno priznano škodo in v višini, ki ustreza predpisanim kriterijem za odmero odškodnine iz 179. člena OZ ter pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Ker svojega povračilnega zahtevka ni dovolj določno opredelila za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, njenega zahtevka ni mogoče preizkusiti. Tožba je v tem delu ostala nesklepčna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053474
ZGD -1 člen 3, 3/6, 71 – 75. ZIZ člen 36. ZPP člen 116, 116/1.
vročanje sodnih pisanj – zagotovitev sprejemanja pisanj – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – podjetnik posameznik
Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083691
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 214, 214/“. ZIZ člen 17, 21. SPZ člen 105, 105/1, 105/4. ZPPLPS člen 4, 5.
tožbeni zahtevek – določnost tožbenega zahtevka – zahtevek za odpravo stvarnih napak – aktivna legitimacija – skupni prostori – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – vzpostavitev etažne lastnine – podstrešne sobe kot posamezni deli stavbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožniki so postavili tožbeni zahtevek tako, da zahtevajo odpravo napak na vseh stanovanjih v nizu objektov, čeprav je lahko samo kupec določenega stanovanja aktivno legitimiran za vložitev tožbe za odpravo napak v tem stanovanju (saj ne uveljavljajo napak na skupnih delih in prostorih). Tudi sicer je tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe premalo konkretiziran – sklicuje se na sanacijo plinovodne napeljave kot izhaja in je predvidena v izvedenskih mnenjih. Takšen zahtevek pa je premalo konkreten, da bi bil določen, s tem pa je tudi neizvršljiv – v izvršilnem postopku sodišče prisilno izvršuje terjatev kot izhaja iz pravnomočnega in izvršilnega naslova. Tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe ne sme puščati nobenega dvoma o tem, kakšno obveznost toženec dolguje oziroma kakšna obveznost mu je s sodbo naložena, saj ne sme priti do tega, da bi se pravo vsebinsko odločanje iz pravdnega postopka preneslo v izvršilnega.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083132
SPZ člen 24, 35. ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/3.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – soposest – uporaba predmetov s strani enega zakonca za lastne potrebe in za potrebe zakonske skupnosti – izvrševanje posesti – dokazna ocena – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Treba je upoštevati, da sta pravdni stranki živeli v življenjski skupnosti, v kateri sta imeli v soposesti stanovanje, kar pomeni, da je tožnik upravičen do posestnega varstva tudi za predmete, ki jih je sicer uporabljala le toženka, vendar za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank (npr. sušilni stroj). Tožnik pa ni upravičen do posestnega varstva za predmete, ki jih ni uporabljal, ker so bili v izključni posesti toženke (npr. pisalna miza, če se izkaže, da jo je uporabljala izključno toženka za službene obveznosti).
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006336
ZIZ člen 64. KZ-1 člen 75. ZZZDR člen 51,57.
odvzem premoženjske koristi - nedopustnost izvršbe - nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - skupno premoženje zakoncev - predmet izvršbe - predmet zavarovanja
V predmetni zadevi teče postopek zavarovanja, v katerem se določbe ZIZ o izvršbi le smiselno uporabljajo (239. člen ZIZ). Smiselna uporaba narekuje razlago, ki izhaja iz okoliščine, da upnik še ne razpolaga s pravnomočno sodbo (na podlagi katere bi šele lahko po 57. členu ZIZ zahteval določitev deležev na skupnem premoženju v pravdi, ki bi jo moral sprožiti pred izvršbo),da v postopku zavarovanja zahteva, da so deleži na skupnem premoženju že določeni, sicer poseg v pravico skupnega lastnika do zasebne lastnine z zavarovanjem v sodnem postopku ni mogoč, ni na mestu.
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.
OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker je tožnik vložil tožbo po preteku petih let od seznanitve s tem, da je menjalna pogodba nična, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je odločitev sodišča, ki je njegov obogatitveni zahtevek zavrnilo, pravilna.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – imisije – prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa – škoda, ki presega običajne meje – višina odškodnine
Za presojo o podlagi toženkine odgovornosti ni odločilna primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju.
sodna taksa - pravilno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - dopustna pritožbena novota - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme
Dolžnikov ugovor je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve, kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja, poravnal. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (5. odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075125
ZFPPIPP člen 215, 216, 216/1, 216/1-1, 216/1-2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 138, 138/3, 138/4. OZ člen 190.
prisilna poravnava – p ravni učinki potrjene prisilne poravnave – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove – sklep o izvršbi – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – neupravičena obogatitev
Ker je tožena stranka z realizacijo izvršbe dobila poplačilo storitev, ki jih je izvedla v korist tožeče stranke, ni mogoče pritrditi stališču, da je obogatena. Če so obstajali pogoji za utesnitev izvršbe, je eventualno lahko privilegirana proti ostalim upnikom, nikakor pa ni obogatena. Sredstva, ki jih je z realizacijo izvršbe prejela, je dobila kot poplačilo svoje storitve in ne brez pravne podlage. Pravni temelj za prehod premoženja iz premoženjske sfere tožeče stranke v premoženje tožene stranke torej obstaja.
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje fizični osebi - vročilnica - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Pogoj za pravilnost tako imenovane fikcije vročitve je, da naslovnik na naslovu, kjer se opravlja takšna vročitev prebiva, pri čemer ni pomembno, ali ima na tem naslovu tudi formalno prijavljeno prebivališče.
Dokazno breme, da vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena na naslov strankinega dejanskega prebivališča, je na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodne odločbe. Ker dolžnik temu dokaznemu bremenu s svojo pavšalno navedbo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno na napačen naslov in ne naslov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga sodišče, ni zadostil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo kot neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064697
ZVZD člen 5, 23. OZ člen 179. ZPP člen 337, 337/3.
padec v sanitarnih prostorih – varnost pri delu – soodgovornost – soprispevek – tuja pomoč – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – DDV od potnih stroškov pooblaščenke
Tožnica je bila v grobem z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal ter posledično nevarnostjo padca seznanjena. Seznanjena je bila s tem, da bodo prišli delavci izvajalca ter, da se bo obnavljal zunanji del fasade na poslovnem objektu. Zaradi tehnologije dela, kot tudi zaradi prihoda delavca izvajalca v čajno kuhinjo, ki je prosil za karton, zaradi pogovora o polivanju, ter ob dejstvu, da je sama tožnica prispevala posodo za lažje jemanje vode zaradi konstrukcije umivalnika in položaja pipe, je bilo tožnici tudi znano, da se bo voda za potrebe izvajanja fasaderskih del jemala v sanitarnih prostorih. Seznanjena je bila torej s tem, da obstaja možnost, da bodo tla mokra in spolzka, zato neutemeljeno navaja, da (sploh) ni vedela, da preži nevarnost na stranišču in se sklicuje na to, da opozorila (tudi za kupce) ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče nadalje pravilno odločilo, da je k samemu škodnemu dogodku tožnica prispevala s 40 %, tožena stranka oziroma njen zavarovanec pa, glede na prej ugotovljena dejstva, 60 %.