SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 23, 212, 212/2, 217. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 2, 3- ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – ugotovitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna ugotovitvena odločba upravnega organa o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno ugotovitveno odločbo o grajenem javnem dobru – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – spor o pravici
V okviru postopka določitve pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, sodišče lahko oziroma mora obravnavati vse ugovore, povezane z lastninjenjem javnega dobra, ki vplivajo na ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ugotovitev pripadajočega zemljišča in lastninske pravice na njem kot glavno vprašanje postopka po 30. členu ZVEtL vključuje odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča v odnosu do zemljišč v javni rabi in tudi o obstoju (lastninske) pravice udeležencev na njem, če je ta sporna.
Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
potrebni stroški zagovornika - fotokopiranje listin v spisu
Zagovornica je zahtevala fotokopiranje celotnega spisa, ki obsega kar 758 strani, kar zagotovo ni bilo potrebno za to, da bi mogla pripraviti učinkovito obrambo st. mld., ki je zagovarjala. Pregled spisa pokaže, da je večina tega takšnega, da bi za dosego navedenega cilja zadoščalo že to, da bi si zagovornica spis zgolj pregledala.
ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti - realizacija izvršbe kot škoda - nedopustne pritožbene novote
Med strankama sklenjeni, a očitno nerealizirani Sporazum o obročnem plačilu dolga ne preprečuje izvršbe v obravnavani zadevi oz. iz tega razloga ni bilo ovir za vložitev upnikovega predloga za izvršbo. Realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste težko nadomestljive škode, pred nastankom katere varuje 71. člen ZIZ. Rubež denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, do katerega bo prišlo v okviru obravnavane izvršbe, je zgolj direktna posledica realizacije izvršbe, čeprav bo zaradi tega v končni posledici prišlo do zmanjšanja oz. morebiti celo do pomanjkanja sredstev za preživljanje družine dolžnikov.
edicijska dolžnost - edicijska dolžnost tretjih oseb - trditveno in dokazno breme - Slovenski računovodski standardi (SRS) - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - separatni stroški - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški postopka
Pri edicijski dolžnosti tretjih oseb ima predlagatelj ne le trditveno in dokazno breme glede dejstva, da se listina nahaja pri tretji osebi, temveč tudi trditveno in dokazno breme, da je druga stranka dolžna predložiti listino. Drugače povedano, predlagatelj mora trditi in dokazati, da je tretja oseba listino dolžna predložiti tudi po materialnem pravu in bi lahko edicijski zahtevek uveljavljala s posebno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0074799
ZPP člen 70, 70-6, 214, 247, 247/1, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 99, 112, 631. ZPPSL člen 31. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 118, 119, 120.
gradbena pogodba - dodatna dela - potrditev dodatnih del s strani nadzornega organa - dogovor o komercialnem popustu - začasne situacije - končni obračun - popust na dodatna dela - dodatni popust - končna situacija - realizacija dogovora o dodatnem popustu - obseg izvedenih del - popust v primeru presežnih ali manjkajočih del - pogodbena pogajanja - sprememba pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - poslovni interes - pričakovani dobiček - pogodbena kazen - neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika - prenehanje podjemnikove obveznosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - seznanjenost s procesnim gradivom - trditve o novih dejstvih - novote - konkretizacija navedb - dopolnjevanje predhodnih navedb - procesna napaka sodišča - pogoj nekrivde - skrbnost stranke - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - pravno mnenje sodnika - trajanje postopka
Gotovo je nekrivda stranke v smislu 4. odstavka 286. člena ZPP podana, če stranka pred prvim narokom za glavno obravnavo ni seznanjena z delom procesnega gradiva, bodisi s trditvami nasprotne stranke bodisi s predlaganimi dokazi.
Pri prekluziji glede navajanja dejstev moramo ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne strankine trditve o dejstvih. Stranka naknadno dopolnjuje svoje predhodne navedbe praviloma takrat, kadar te vsebujejo trditve o sklopu dejstev ali pravne abstrakte za preproste pojme oziroma kadar gre za v vsakdanjem življenju pogosto uporabljane pravne pojme, nasprotna stranka pa trditev o (pravno obarvanih) dejstvih prereka, kot to zahteva 1. odstavek 286. člena ZPP. Strankine naknadne navedbe niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata, in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravnorelevantnih dejstvih. Če stranka navaja dejstva, ki so izven že zatrjevanega dejstvenega substrata, tedaj imamo opravka s tako imenovanimi novimi dejstvi.
Ko tožeča stranka prereka uporabo pravila prekluzije zaradi izostanka vročitve določenega procesnega gradiva, dejansko uveljavlja procesno napako sodišča. Zato vprašanje krivde ali nekrivde glede navajanja novih dejstev in posledično predlaganja novih dokazov ni mogoče razlagati ločeno od pravila prekluzije grajanja procesnih napak.
Začasne in končna situacija se izstavijo na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in pogodbenih cen. Dogovor o njihovi izdaji po pravni naravi pomeni dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.
V Pogodbi stranki nista predvideli prilagajanje popusta v primeru presežnih ali manjkajočih del. Take določbe stranki v pogodbo nista zapisali. To je po mnenju višjega sodišča stvar izida pogodbenih pogajanj in s tem del poslovnega rizika izvajalca pri določanju pogodbenih cen. Spremembe pogodbe se ne more sodno zahtevati.
Dogovor o popustih ni samostojna pogodba, temveč je del gradbene pogodbe. Kavza gradbene pogodbe je zgraditev objekta. Kavzo pogodbe je treba razlikovati od poslovnega interesa od takega posla. Pričakovani dobiček je poslovni interes. Višina cene na enoto ali dogovorjeni popusti vplivajo na pričakovani dobiček, to pa je poslovni interes, za varstvo tega pa stranka nima pravnega varstva.
Stranka je dolžna plačati dodatna dela, ki so bila naročena s strani upravičene osebe, ni pa pogoj za obveznost plačila njihova potrditev s strani nadzornega organa.
Plačila tožene stranke na podlagi 631. člena OZ ne pomenijo kršitve 31. člena ZPPSL. Ko je tožena stranka plačala po 631. členu OZ, je izpolnila toženčevo obveznost na podlagi direktnega zahtevka iz 631. člena OZ. S tem, ko naročnik na podlagi podizvajalčevega neposrednega zahtevka plača podizvajalčevo terjatev do podjemnika, ta podizvajalčeva terjatev in tej nasprotna podjemnikova obveznost prenehata. Hkrati pa preneha tudi naročnikova obveznost v razmerju do podjemnika. To je običajen, zakonsko predviden način uveljavitve terjatve, če podjemnik pripoznane obveznosti ne plača, in ne pomeni odtujevanja premoženja.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij).
Ni mogoče sprejeti stališča, da je zaradi napada s strani tožeče stranke tekom pravdnega postopka omajana pristranskost izvedenca. To sicer ni mogoče kategorično izključiti, a iz te zadeve kaj takega ne izhaja. Ob zatrjevanem, posplošenem stališču bi stranka, ki je očitno nezadovoljna z izidom postopka, ki ga izvedensko mnenje nakazuje, vselej vzpostavila oziroma zanetila sporno situacijo oziroma težaven odnos z izvedencem in tako v vsakem primeru dosegla izločitev njej nenaklonjenega izvedenca.
delna oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje
Znesek sodne takse za postopek na prvi stopnji za več kot četrtino presega celoten mesečni dohodek tožnika. Glede na takšne premoženjske razmere je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu tožnika za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu je taksno obveznost znižalo na 500,00 EUR (s 897,00 EUR).
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju stranka zadosti formalnim zahtevam ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu o okoliščinah iz 11. člena ZST-1. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora namreč navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
pogodba o transakcijskem računu – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlogi sodbe – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.
spor majhne vrednosti – načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP ne določa nobenih formalnih dokaznih pravil (razen domneve o resničnosti vsebine javne listine), ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče tožnici naložilo breme, da obstoj višine vtoževane terjatve dokazuje le s strani toženke potrjenimi dokazili, je tožnico prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku.
Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.
ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena.
Rok za plačilo sodne takse je potekel že 21.4.2014, torej je bila sodna taksa že prvič plačana prepozno. Zato so nastopile posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku iz 3. odstavka 105.a člena ZPP – napoved pritožbe se je štela za umaknjeno že s potekom zadnjega dne roka za plačilo. Kasnejše plačilo sodne takse tega ne more sanirati.