KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004096
KZ člen 22, 25, 217, 217/1. ZKP člen 251, 371, 371/1, 371/1-8.
poskus goljufije - fingirana prometna nesreča - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev izvedenca
Ker gre na eni strani za namerno povzročeno škodo, na drugi strani pa za škodo, nastalo v nepojasnjenih okoliščinah, torej za primera, ko je jamstvo zavarovalnice v zvezi s sklenjenim kaskom zavarovanjem zaključeno, bi moral obdolženec škodo, v zvezi s katero je bil vložen odškodninski zahtevek, trpeti. sam. S tem, ko bi odškodnino izplačala zavarovalnica, škode obdolženec ne bi trpel in se njegovo premoženje ne bi zmanjšalo, zaradi česar ne more biti dvoma, da sta obdolženca za obdolženega H. zasledovala premoženjsko korist.
Pritožbeno zatrjevano izdelovanje strokovnih mnenj v preteklosti za zavarovalnico je lahko izločitveni razlog, pri katerem pa mora tisti, ki zahteva izločitev izvedenca, dokazati vpliv te okoliščine na nepristranskost izvedenca. Ne more pa ta okoliščina predstavljati kršitve iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če se sodba opira na nezakonit dokaz.
ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti - realizacija izvršbe kot škoda - nedopustne pritožbene novote
Med strankama sklenjeni, a očitno nerealizirani Sporazum o obročnem plačilu dolga ne preprečuje izvršbe v obravnavani zadevi oz. iz tega razloga ni bilo ovir za vložitev upnikovega predloga za izvršbo. Realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste težko nadomestljive škode, pred nastankom katere varuje 71. člen ZIZ. Rubež denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, do katerega bo prišlo v okviru obravnavane izvršbe, je zgolj direktna posledica realizacije izvršbe, čeprav bo zaradi tega v končni posledici prišlo do zmanjšanja oz. morebiti celo do pomanjkanja sredstev za preživljanje družine dolžnikov.
postopek osebnega stečaja – fizična oseba kot stečajni dolžnik – podjetnik – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – insolventnost – domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – stečajna masa – posebna pravila o stečajni masi – razpolaganje s stečajno maso – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Smiselna uporaba določil 3. in 4. odstavka 234. člena ZFPPIPP v zvezi s 4. odstavkom 235. člena ZFPPIPP pomeni, da v primeru, da je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa ugovora v smislu 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP ni vložil, lahko s pritožbo domnevo o insolventnosti izpodbija le družbenik dolžnika, ne pa dolžnik. Dolžnik kot samostojni podjetnik družbenika sploh nima, zato uporaba tega pravila zanj ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073534
ZOR člen 11, 210, 210/4, 214. ZDavP-2 člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 96, 99, 418. ZPP člen 180, 180/3, 285.
vračilo preveč obračunanega davka – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega – zamudne obresti – obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka – obrestna mera – davčno razmerje – uporaba določb zakona o davčnem postopku – materialno procesno vodstvo
Razmerje med pravdnima strankama ni obligacijsko razmerje v skladu s 1. členom ZOR, udeleženca nista enakopravna v smislu 11. člena ZOR. Odločbo z dne 25. 9. 1996 je izdal organ tožene stranke kot organ oblasti, ki je med drugim dolžan poskrbeti za financiranje nalog države. Zato posledic medsebojnih učinkov ravnanj udeležencev tega razmerja ni mogoče presojati v skladu z obligacijskimi predpisi.
Pobiranje davkov je oblastna funkcija, prav tako njihovo vračilo.
Primere, ko je bilo davčnemu zavezancu odmerjenih preveč davščin in jih je ta tudi plačal, urejajo davčni predpisi. Zato ni podlage, da bi davčni zavezanec smel terjati kaj več ali kaj drugega, kot pa to, kar mu določa veljavni zakon o davčnem postopku (ali drug ustrezen zakon s tega področja). Te pravice davčni zavezanec uveljavi le v davčnem postopku, torej v upravnem postopku, ki se vodi v zvezi z vračilom davka. Podlage, da bi poleg tega smel zahtevati še kaj drugega, kot v obravnavani zadevi razliko v zamudnih obrestih glede na 210. in 214. člen ZOR, pa nima.
sodna taksa – procesne predpostavke – plačilo sodne takse po tretji osebi
Sodna taksa, ki je bila tožnici naložena za postopek na prvi stopnji, je bila pravočasno in v celoti plačana. Okoliščina, da naj bi jo zanjo plačala tretja oseba in da je bil v številki reference pomotoma dodan „–“, na to ugotovitev ne vpliva.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju stranka zadosti formalnim zahtevam ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu o okoliščinah iz 11. člena ZST-1. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora namreč navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.
pogodba o transakcijskem računu – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlogi sodbe – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.
spor majhne vrednosti – načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP ne določa nobenih formalnih dokaznih pravil (razen domneve o resničnosti vsebine javne listine), ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče tožnici naložilo breme, da obstoj višine vtoževane terjatve dokazuje le s strani toženke potrjenimi dokazili, je tožnico prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku.
Rok za plačilo sodne takse je potekel že 21.4.2014, torej je bila sodna taksa že prvič plačana prepozno. Zato so nastopile posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku iz 3. odstavka 105.a člena ZPP – napoved pritožbe se je štela za umaknjeno že s potekom zadnjega dne roka za plačilo. Kasnejše plačilo sodne takse tega ne more sanirati.
ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena.