ZVEtL člen 7, 30. ZGO-1 člen 23, 212, 217. SZ-1 člen 190. ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – zaznamba javnega dobra – pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – stroški postopka
V upravnem postopku dejanska in pravna vprašanja lastninske pravice občine na (takrat še enotni) parceli zaradi zakonske domneve 212. člena ZGO-1 niso bila obravnavana. Vprašanje lastninske pravice občine je v upravnem postopku predstavljalo predhodno vprašanje, medtem ko je vprašanje ugotovitve lastninske pravice na pripadajočem zemljišču glavno vprašanje tega postopka in ga mora rešiti nepravdno sodišče samo.
Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, zaradi navedenega, za odločanje o pripadajočem zemljišču ne more biti ovira.
potrebni stroški zagovornika - fotokopiranje listin v spisu
Zagovornica je zahtevala fotokopiranje celotnega spisa, ki obsega kar 758 strani, kar zagotovo ni bilo potrebno za to, da bi mogla pripraviti učinkovito obrambo st. mld., ki je zagovarjala. Pregled spisa pokaže, da je večina tega takšnega, da bi za dosego navedenega cilja zadoščalo že to, da bi si zagovornica spis zgolj pregledala.
osebni stečaj – potni stroški – izterjava stalnih prejemkov
Potni stroški so prejemek in spadajo v stečajno maso.
Predlog dolžnika za poplačilo stroškov prihoda na delo stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073534
ZOR člen 11, 210, 210/4, 214. ZDavP-2 člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 96, 99, 418. ZPP člen 180, 180/3, 285.
vračilo preveč obračunanega davka – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega – zamudne obresti – obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka – obrestna mera – davčno razmerje – uporaba določb zakona o davčnem postopku – materialno procesno vodstvo
Razmerje med pravdnima strankama ni obligacijsko razmerje v skladu s 1. členom ZOR, udeleženca nista enakopravna v smislu 11. člena ZOR. Odločbo z dne 25. 9. 1996 je izdal organ tožene stranke kot organ oblasti, ki je med drugim dolžan poskrbeti za financiranje nalog države. Zato posledic medsebojnih učinkov ravnanj udeležencev tega razmerja ni mogoče presojati v skladu z obligacijskimi predpisi.
Pobiranje davkov je oblastna funkcija, prav tako njihovo vračilo.
Primere, ko je bilo davčnemu zavezancu odmerjenih preveč davščin in jih je ta tudi plačal, urejajo davčni predpisi. Zato ni podlage, da bi davčni zavezanec smel terjati kaj več ali kaj drugega, kot pa to, kar mu določa veljavni zakon o davčnem postopku (ali drug ustrezen zakon s tega področja). Te pravice davčni zavezanec uveljavi le v davčnem postopku, torej v upravnem postopku, ki se vodi v zvezi z vračilom davka. Podlage, da bi poleg tega smel zahtevati še kaj drugega, kot v obravnavani zadevi razliko v zamudnih obrestih glede na 210. in 214. člen ZOR, pa nima.
OZ. člen 6, 6/2, 46, 46/2, 190. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2, 339/2-8. ZPreZP-1 člen 22, 22/1.
pobot – vzročna zveza – prenehanje obveznosti – neupravičena pridobitev – skrbnost – bistvena zmota – spor majhne vrednosti – neizvedba dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornost – grajanje kršitev določb pravdnega postopka
Kljub temu, da je do napačnega pobota prišlo zaradi malomarnosti tožnice, pa toženke še ni mogoče odvezati vračila vtoževanega zneska. Kondikcijski zahtevek je namreč utemeljen, če tožnica misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, čeprav ni tako. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je zato lahko tudi krivdna, torej ne glede na skrbnost stranke; bistveno pa je, da do prehoda premoženja pride brez pravne podlage.
delna oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje
Znesek sodne takse za postopek na prvi stopnji za več kot četrtino presega celoten mesečni dohodek tožnika. Glede na takšne premoženjske razmere je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu tožnika za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu je taksno obveznost znižalo na 500,00 EUR (s 897,00 EUR).
skupno starševstvo – sprememba odločitve o vzgoji in varstvu
Neizvrševanje finančnih obveznosti po sodni poravnavi, s katero je bil mladoletni otrok zaupan v vzgojo in varstvo obema staršema (skupno starševstvo), samo po sebi ni razlog za novo odločitev o vzgoji in varstvu otroka. Doseči je treba (kvečjemu) realizacijo (izvršitev) dogovorjenih vzajemnih finančnih zavez.
Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.
ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena.
spor majhne vrednosti – načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP ne določa nobenih formalnih dokaznih pravil (razen domneve o resničnosti vsebine javne listine), ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče tožnici naložilo breme, da obstoj višine vtoževane terjatve dokazuje le s strani toženke potrjenimi dokazili, je tožnico prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku.
pogodba o transakcijskem računu – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlogi sodbe – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.
Rok za plačilo sodne takse je potekel že 21.4.2014, torej je bila sodna taksa že prvič plačana prepozno. Zato so nastopile posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku iz 3. odstavka 105.a člena ZPP – napoved pritožbe se je štela za umaknjeno že s potekom zadnjega dne roka za plačilo. Kasnejše plačilo sodne takse tega ne more sanirati.