OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073534
ZOR člen 11, 210, 210/4, 214. ZDavP-2 člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 96, 99, 418. ZPP člen 180, 180/3, 285.
vračilo preveč obračunanega davka – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega – zamudne obresti – obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka – obrestna mera – davčno razmerje – uporaba določb zakona o davčnem postopku – materialno procesno vodstvo
Razmerje med pravdnima strankama ni obligacijsko razmerje v skladu s 1. členom ZOR, udeleženca nista enakopravna v smislu 11. člena ZOR. Odločbo z dne 25. 9. 1996 je izdal organ tožene stranke kot organ oblasti, ki je med drugim dolžan poskrbeti za financiranje nalog države. Zato posledic medsebojnih učinkov ravnanj udeležencev tega razmerja ni mogoče presojati v skladu z obligacijskimi predpisi.
Pobiranje davkov je oblastna funkcija, prav tako njihovo vračilo.
Primere, ko je bilo davčnemu zavezancu odmerjenih preveč davščin in jih je ta tudi plačal, urejajo davčni predpisi. Zato ni podlage, da bi davčni zavezanec smel terjati kaj več ali kaj drugega, kot pa to, kar mu določa veljavni zakon o davčnem postopku (ali drug ustrezen zakon s tega področja). Te pravice davčni zavezanec uveljavi le v davčnem postopku, torej v upravnem postopku, ki se vodi v zvezi z vračilom davka. Podlage, da bi poleg tega smel zahtevati še kaj drugega, kot v obravnavani zadevi razliko v zamudnih obrestih glede na 210. in 214. člen ZOR, pa nima.
potrebni stroški zagovornika - fotokopiranje listin v spisu
Zagovornica je zahtevala fotokopiranje celotnega spisa, ki obsega kar 758 strani, kar zagotovo ni bilo potrebno za to, da bi mogla pripraviti učinkovito obrambo st. mld., ki je zagovarjala. Pregled spisa pokaže, da je večina tega takšnega, da bi za dosego navedenega cilja zadoščalo že to, da bi si zagovornica spis zgolj pregledala.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju stranka zadosti formalnim zahtevam ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu o okoliščinah iz 11. člena ZST-1. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora namreč navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
OZ. člen 6, 6/2, 46, 46/2, 190. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2, 339/2-8. ZPreZP-1 člen 22, 22/1.
pobot – vzročna zveza – prenehanje obveznosti – neupravičena pridobitev – skrbnost – bistvena zmota – spor majhne vrednosti – neizvedba dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornost – grajanje kršitev določb pravdnega postopka
Kljub temu, da je do napačnega pobota prišlo zaradi malomarnosti tožnice, pa toženke še ni mogoče odvezati vračila vtoževanega zneska. Kondikcijski zahtevek je namreč utemeljen, če tožnica misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, čeprav ni tako. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je zato lahko tudi krivdna, torej ne glede na skrbnost stranke; bistveno pa je, da do prehoda premoženja pride brez pravne podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004096
KZ člen 22, 25, 217, 217/1. ZKP člen 251, 371, 371/1, 371/1-8.
poskus goljufije - fingirana prometna nesreča - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev izvedenca
Ker gre na eni strani za namerno povzročeno škodo, na drugi strani pa za škodo, nastalo v nepojasnjenih okoliščinah, torej za primera, ko je jamstvo zavarovalnice v zvezi s sklenjenim kaskom zavarovanjem zaključeno, bi moral obdolženec škodo, v zvezi s katero je bil vložen odškodninski zahtevek, trpeti. sam. S tem, ko bi odškodnino izplačala zavarovalnica, škode obdolženec ne bi trpel in se njegovo premoženje ne bi zmanjšalo, zaradi česar ne more biti dvoma, da sta obdolženca za obdolženega H. zasledovala premoženjsko korist.
Pritožbeno zatrjevano izdelovanje strokovnih mnenj v preteklosti za zavarovalnico je lahko izločitveni razlog, pri katerem pa mora tisti, ki zahteva izločitev izvedenca, dokazati vpliv te okoliščine na nepristranskost izvedenca. Ne more pa ta okoliščina predstavljati kršitve iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če se sodba opira na nezakonit dokaz.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – popolnost tožbe – nesklepčnost tožbe – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugotovitve sodišča prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča po eni strani (vsebinsko) pomenijo, da trditvena podlaga, ki jo je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe, ne individualizira življenjskega primera in ne omogoča identifikacije tožbenega zahtevka (takšna tožba pa je nepopolna in je ni mogoče obravnavati, saj nima predpisanih sestavin tožbe v smislu 1. odstavka 180. člena ZPP), po drugi strani pa, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v smislu sklepčnosti. Razlogi izpodbijane sodbe so tako med seboj v nasprotju in ne omogočajo njene objektivne presoje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
osebni stečaj – potni stroški – izterjava stalnih prejemkov
Potni stroški so prejemek in spadajo v stečajno maso.
Predlog dolžnika za poplačilo stroškov prihoda na delo stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno.
Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.
Rok za plačilo sodne takse je potekel že 21.4.2014, torej je bila sodna taksa že prvič plačana prepozno. Zato so nastopile posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku iz 3. odstavka 105.a člena ZPP – napoved pritožbe se je štela za umaknjeno že s potekom zadnjega dne roka za plačilo. Kasnejše plačilo sodne takse tega ne more sanirati.
pogodba o transakcijskem računu – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlogi sodbe – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.
spor majhne vrednosti – načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP ne določa nobenih formalnih dokaznih pravil (razen domneve o resničnosti vsebine javne listine), ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče tožnici naložilo breme, da obstoj višine vtoževane terjatve dokazuje le s strani toženke potrjenimi dokazili, je tožnico prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku.
ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena.