višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zaradi javne objave sporočila v različnih medijih z navedbo, da je elektronsko pošto napisal B.Š., je bil tožnik deležen posmehovanja in obtoževanja, zoper njega je tekel predkazenski postopek, v okviru katerega je bila v njegovem stanovanju opravljena hišna preiskava, z vsem navedenim pa je bilo prizadeto njegovo osebno dostojanstvo.
vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – prepoved reformatio in peius
Vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičevanje nepredložitve novega pooblastila odvetnici za vložitev izrednega pravnega sredstva in očitek, da je sodišče dopustilo nepravilno zastopanje mladoletnih tožnikov. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nesklepčen.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081986
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka – upravičeni razlogi za izostanek z naroka – kršitev načela konktradiktornosti – pravica do enakega varstva pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – razlaga pogodbe
Toženec ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka, ko je v prošnji za preklic naroka trdil, da je zanj udeležba na mednarodni konferenci obligatorna in bi odsotnost imela negativne posledice na nadaljnje poslovanje podjetja, saj ne gre za nepredvidljive in neodvrnljive (poslovne) razloge. Toženec v prošnji za preložitev ni navedel nobenega prepričljivega pojasnila, da je njegova udeležba na konferenci res nujna oziroma, kakšno škodo bi utrpel, če se je ne bi udeležil za ves čas, saj je šlo za dvodnevno konferenco. Navedba, da je njegova udeležba „obligatorna, saj je nujna sestavina komuniciranja in pogostitev poslovnih partnerjev ter sklepanje poslovnih dogovorov za naslednje leto“ je presplošna, da bi utemeljevala zaključek, da gre za upravičen izostanek z naroka. Pritožnik se pri tem ne more uspešno sklicevati na drugačno odločitev enega sodnika drugega sodišča, ki je v enakem primeru narok preložil, zato ne gre za neutemeljen odstop od ustaljene sodne prakse niti za arbitrarno oziroma samovoljno odločitev.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081981
ZSReg člen 17. 17/1, 18, 19, 31, 31/2, 34, 34/1, 39, 39-3. ZNP člen 19, 37. ZIZ člen 3, 24, 24/1, 24/2, 238, 238/3. ZPP člen 190, 319. ZGD-1 člen 516, 516/4. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42.
prenos poslovnega deleža – vpis prenosa poslovnega deleža – udeleženec postopka – subjektivne meje pravnomočnosti – vpisi pri spremembi družbenikov ali njihovih poslovnih deležev – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – predlog za vpis v sodni register – vročitev predloga – izjava volje – prehod terjatve ali obveznosti
Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. V konkretni zadevi to pomeni, da bi po navedeni sodbi moral upnik družbe izpolniti svojo obveznost plačila kupnine v znesku 400.000,00 EUR, subjekt vpisa kot dolžnik pa bi moral z njim v prvi vrsti skleniti pogodbo v obliki notarskega zapisa. S pravnomočnostjo (izvršljivostjo) sodbe bi dana izjava volje subjekta vpisa, veljala za izpolnjeno šele ob sočasni izpolnitvi plačila kupnine upnika družbi. S tem bi bili šele izpolnjeni vsi pogoji za pravno veljavno pridobitev upnika kot družbenika na delu poslovnega deleža.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Sklicevanje pritožnika na ocenjeno vrednost nepremičnin ni relevantno, tudi če se sklicuje na oceno, podano s strani GURS. Kakšna je dejanska vrednost nepremičnin oziroma v kolikšnem delu premoženje stečajnega dolžnika zadostuje za poplačilo obveznosti, se bo izkazalo šele v stečajnem postopku v toku unovčitve stečajne mase. Zato gola trditev tožnika, da naj bi vrednost premoženja celo presegala njegove obveznosti, ne more biti relevantna niti kot okoliščina za določitev krajše dolžine preizkusne dobe za odpust obveznosti.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
prevzem dolga – prevzem izpolnitve – izpolnitev tretjega – podlaga za plačilo tretjega
Z izvršenim plačilom konkludentno izražena volja tožene stranke, da (delno) plača tuj dolg, ne vključuje tudi soglasja za prevzem samostojne obveznosti v razmerju do tožeče stranke. Podlaga (causa) za plačilo tretjega (če tretji nima lastnega pravnega interesa za izpolnitev) je praviloma v notranjem razmerju med dolžnikom in tretjim in se ne izkazuje v vzpostavitvi novega razmerja med tretjim in upnikom.
Zapadlost terjatve do dolžnika je bistveni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj. Zgolj obstoj preživninske obveznosti (ob njeni nezapadlosti) še ne daje temelja za izpodbijanje dolžnikovih pravni dejanj.
Zgolj golo pričakovanje tožeče stranke, da tožena stranka ne bo uveljavljala svojih upravičenj v primeru zamujanja s plačilom glavnega dolžnika, ni zadostna podlaga za sklicevanje na ničnost pogodbenih obveznosti, ki jih je prevzela tožeča stranka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064679
ZZZDR člen 56, 56/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem – vračilo posojila – prevalitev dokaznega bremena – načelo kontradiktornosti – narok – pravica do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, saj je namenjen preprečitvi ravnanj, ki bi oteževala uspešno uveljavljanje terjatve, zato v fazi izdaje začasne odredbe sodišče naroka ni dolžno opraviti. Postopek z ugovorom pa je kontradiktoren postopek, v katerem je treba obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Če so med njima sporna pravno pomembna dejstva, glede katerih je predlagana izvedba dokazov, je tak dokazni postopek treba izvesti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CARINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081992
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2, 121, 121/1, 121/1-d. ZICPES člen 71, 71/1, 71/6. ZPP člen 181, 181/2.
kršitev pravic intelektualne lastnine – kršitev znamke – ugotovitvena tožba – uničenje blaga in začetek postopka – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – uporaba v gospodarskem prometu – carinski ukrepi – uničenje blaga pod carinskim nadzorom
V določilih ZIL-1 ni podlage za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Ker tudi v posebnih predpisih, ki jih citira tožeča stranka, to je ZCUKPIL in Uredbi EU št. 608/2013 z dne 12. junija 2013, ni podlage za vložitev ugotovitvene tožbe, da so pravice iz znamke kršene, bi lahko v obravnavanem primeru prišla v poštev le ugotovitvena tožba na podlagi določil ZPP, po katerih tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, če ima tožeča stranka od tega pravno korist ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
Namen prepovedane uporabe kršitvenega znaka v gospodarskem prometu mora biti trženje blaga ali storitev. Imetnik pravice intelektualne lastnine na blagu, ki se fizični osebi, ki prebiva na ozemlju države članice, proda preko spletne trgovine v tretji državi, uživa ob vnosu tega blaga na ozemlje te države članice varstvo, ki mu je podeljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je bilo ugotovljeno, da je kršilo take pravice, že zgolj na podlagi nakupa navedenega blaga. Pravice iz znamke so torej lahko kršene kadar se izkaže, da je bilo blago predmet prodaje stranki v Evropski uniji, kar pomeni, da se taka prodaja šteje za uporabo v gospodarskem prometu.
nujna pot - stvarna služnost - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dvorišče - vrt - stanovanjski prostori sosednje nepremičnine
Sodišče je opravilo celovito presojo in upoštevaje tudi naravo in namen sosednje nepremičnine (stanovanjska stavba) pojasnilo, da primerjava stroškov, ki bi jih predlagateljica imela, da bi si uredila ustrezen dostop do stanovanja z javne ceste, z obremenitvijo tuje nepremičnine, pokaže, da nujne poti ni mogoče ustanoviti. To stališče je tudi skladno s sodno prakso, ki izhaja iz namena instituta določitve nujne poti, ki po vsebini ustreza stvarni služnosti na tujem zemljišču in predstavlja prisilen poseg v lastninsko pravico, zato je treba pogoje restriktivno razlagati in je tudi sodna praksa enotna, da načeloma nujnih poti ni mogoče ustanavljati preko zagrajenih dvorišč in vrtov, toliko bolj to velja za konkretno situacijo, ko naj bi se ustanavljala prek sosednje zgradbe in bi potekala po stanovanjskih prostorih lastnikov sosednje nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083095
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – prosta dokazna ocena – upoštevanje metodoloških napotkov
Izražena negativna vrednostna sodba lahko predstavlja razžalitev in bi moralo sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, po ugotovitvi, kaj je bilo dejansko izrečeno, presoditi žaljivost toženkine izjave in obstoj morebitnih duševnih bolečin tožnice.
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
Določilo 1026. člena OZ varuje poroka pred upnikom, če je ob dospelosti terjatev, v razmerju do glavnega dolžnika pasiven, torej ko upnik ne terja izpolnitve obveznosti do glavnega dolžnika.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083089
ZASP člen 57.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – vsebinske omejitve avtorske pravice – prosta uporaba – preizkus naprav – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – dokazno breme
ZD člen 128, 128/1, 128/2, 128/3. ZSVarPre-C člen 39, 40.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – omejitev dedovanja nepremičnin – prejeta denarna socialna pomoč – pravo, ki je veljalo v času zapustnikove smrti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 128. člen ZD, ko je dediču naložilo plačilo denarnega zneska, ni pa omejilo dedovanja nepremičnin, čeprav se dedič s tem ni strinjal.