uporaba solastne stvari – predlog za delitev skupnega premoženja – zahteva za souporabo – uporabnina – prikrajšanje – okoriščenje – prostovoljna izselitev solastnika
Dejstvo, da je tožnik zahteval ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem ter podal predlog za delitev skupnega premoženja, še ne pomeni oziroma ne predpostavlja, da je zahteval souporabo.
Tožnik se je prostovoljno odselil od toženke in se preselil k materi, pri čemer ni konkretno navedel oziroma dokazal, da je bil zaradi tega prikrajšan. Prikrajšanje pa mora biti vselej konkretno in realno, zaradi česar njegov zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog
Spremenjena organizacija dela, ki jo je tožena stranka izvedla tako, da je delovne naloge prej samostojnega delovnega mesta vodje strokovne (splošne-pravne) službe, ki ga je opravljala tožnica, drugače razporedila med zaposlene oziroma jih delno oddala odvetniški pisarni kot zunanjemu izvajalcu, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija, razporeditev nalog, naložitev določenih nalog drugemu delavcu, oziroma ukinitev delovnega mesta potrebna. To pomeni, da je tožena stranka, kljub vsebinskemu nadaljevanju opravil, ki jih je pred tem opravljala tožnica, lahko odločila, da se takšna dela opravljajo v okviru dveh ločenih služb (pravne in splošne službe), tako da je del opravil prenesla na druga na novo oblikovana delovna mesta, del pa na zunanjega izvajalca - odvetniško pisarno. Ker pri toženi stranki ni prišlo le do formalne (navidezne) reorganizacije, temveč tudi do dejanske spremembe organizacije dela in ukinitve delovnega mesta vodje splošne-pravne službe, ukinitev delovnega mesta pa ni bila posledica šikaniranja tožnice, je podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082539
ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi - stroški nepravdnega postopka - zvetl - krivdno povzročeni stroški
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odstavka 35. člena ZNP.
Predlog predlagateljev je bil glede na določbo 5. odstavka 30. člena ZVEtL očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL.
Pritožnik utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, in sicer 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Navedena določba po vsebini predstavlja standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev
pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstva, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. V konkretni zadevi odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo ni povsem v skladu z navedenimi merili.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - vrednost stvarnega vložka
Vrednost stvarnega vložka je tolikšna, kolikor bi bilo zanj možno iztržiti z njegovim morebitnim unovčenjem, to pa je toliko, kolikor je vrednost nepremičnin, zmanjšana za vrednost hipotekarnega kredita (z vključenimi obrestmi).
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – nepopoln predlog – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – pavšalne navedbe
Na poziv sodišča prve stopnje je tožeča stranka s pisno vlogo z dne 15. 4. 2015 sodišču zgolj predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri pa je zgolj navedla višino aktive in pasive v bilanci stanja, ki znaša 3,377.478,00 EUR. Ob tem ni ponudila nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila, da ne razpolaga s sredstvi, ki bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse v višini 16.051,00 EUR.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064683
ZDZdr člen 42, 42/2, 68. OT člen 19. OT tarifna številka 23. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdvT člen 36.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – pojasnila o uporabi tarife
Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (5. odstavek 17. člena ZOdv), je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni podlage za zaključek, da bi bili odvetniki postavljeni po ZDZdr v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081986
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka – upravičeni razlogi za izostanek z naroka – kršitev načela konktradiktornosti – pravica do enakega varstva pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – razlaga pogodbe
Toženec ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka, ko je v prošnji za preklic naroka trdil, da je zanj udeležba na mednarodni konferenci obligatorna in bi odsotnost imela negativne posledice na nadaljnje poslovanje podjetja, saj ne gre za nepredvidljive in neodvrnljive (poslovne) razloge. Toženec v prošnji za preložitev ni navedel nobenega prepričljivega pojasnila, da je njegova udeležba na konferenci res nujna oziroma, kakšno škodo bi utrpel, če se je ne bi udeležil za ves čas, saj je šlo za dvodnevno konferenco. Navedba, da je njegova udeležba „obligatorna, saj je nujna sestavina komuniciranja in pogostitev poslovnih partnerjev ter sklepanje poslovnih dogovorov za naslednje leto“ je presplošna, da bi utemeljevala zaključek, da gre za upravičen izostanek z naroka. Pritožnik se pri tem ne more uspešno sklicevati na drugačno odločitev enega sodnika drugega sodišča, ki je v enakem primeru narok preložil, zato ne gre za neutemeljen odstop od ustaljene sodne prakse niti za arbitrarno oziroma samovoljno odločitev.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081981
ZSReg člen 17. 17/1, 18, 19, 31, 31/2, 34, 34/1, 39, 39-3. ZNP člen 19, 37. ZIZ člen 3, 24, 24/1, 24/2, 238, 238/3. ZPP člen 190, 319. ZGD-1 člen 516, 516/4. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42.
prenos poslovnega deleža – vpis prenosa poslovnega deleža – udeleženec postopka – subjektivne meje pravnomočnosti – vpisi pri spremembi družbenikov ali njihovih poslovnih deležev – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – predlog za vpis v sodni register – vročitev predloga – izjava volje – prehod terjatve ali obveznosti
Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. V konkretni zadevi to pomeni, da bi po navedeni sodbi moral upnik družbe izpolniti svojo obveznost plačila kupnine v znesku 400.000,00 EUR, subjekt vpisa kot dolžnik pa bi moral z njim v prvi vrsti skleniti pogodbo v obliki notarskega zapisa. S pravnomočnostjo (izvršljivostjo) sodbe bi dana izjava volje subjekta vpisa, veljala za izpolnjeno šele ob sočasni izpolnitvi plačila kupnine upnika družbi. S tem bi bili šele izpolnjeni vsi pogoji za pravno veljavno pridobitev upnika kot družbenika na delu poslovnega deleža.
prekoračitev tožbenega zahtevka – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – pobotni ugovor – prekluzija
Odločitev mimo tožnikovega (tožbenega) zahtevka pomeni odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe tako v ugotovitvenem kot dajatvenem delu.
Toženec ne more biti (še) prekludiran s trditvami o ugovoru ugasle terjatve (bodisi zaradi plačila bodisi s pobotom (kompenzacijo – izjavo o pobotu) ali na kakšen drug način) zaradi tega, ker tega prej ni mogel uveljavljati zaradi nejasnosti tožnikovih zahtevkov, torej tožnikove krivde.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari
Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).
razlika v plači - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina
Tožena stranka s sprejemom sklepa uprave ni smela v pogodbi o zaposlitvi določene oz. med strankama dogovorjene plače enostransko znižati, ker je takšno znižanje nezakonito. Dejstvo, da tožnik od tožene stranke ni zahteval plačila višje plače, še ne pomeni, da je s plačilom nižje plače od dogovorjene soglašal.
Tožnik je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2012, ker v tem letu ni izrabil letnega dopusta in je bil pred prenehanjem delovnega razmerja v bolniškem staležu. To pa je objektivna okoliščina, ki onemogoča izrabo letnega dopusta.
Obvestilo, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da preneha z dejavnostjo na določeni lokaciji in da bo njeno dejavnost prevzela druga družba, ki bo prevzela tožnika za nedoločen čas in pod istimi pogoji, kot jih je imel pri toženi stranki, ne predstavlja ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi s strani drugega delodajalca. Ustna ponudba nove pogodbe o zaposlitvi ni ponudba v skladu z 90.a členom ZDR. V konkretnem primeru tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, prav tako ni obstajala zaveza drugega delodajalca, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Zato je tožnik upravičen do odpravnine pri toženi stranki v skladu z določbami ZDR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – subjektivna nevarnost – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenikov za terjatve družbe
Terjatev je verjetno izkazana, kadar so razlogi, ki govorijo v prid njenemu obstoju, tehtnejši in številčnejši kot nasprotni razlogi. Temu dokaznemu standardu je zadoščeno, saj je tožeča stranka v potrditev svojih (materialnopravno sklepčnih) navedb predložila dokaze, ki dokazujejo utemeljenost njenih navedb. Terjatev je ugotovljena s stopnjo verjetnosti, kajti šele v izvedenem dokaznem postopku bodo ugotovljena dejstva, na osnovi katerih bo odločeno o odgovornosti družbenikov za terjatve družbe I. d.o.o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081994
ZPP člen 146, 146/4. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT tarifna številka 2202.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – postavitev začasnega zastopnika – vročanje pisanj – povrnitev stroškov – nagrada za posel – enostavna pisanja – obveznosti prevzemnika naročila – skrbnost ravnanja začasnega zastopnika – pomen povratnice
Namen postavitve začasnega zastopnika je v tem, da sodišču olajšuje vročanje in s tem olajšuje delovanje sodišča. Ne glede na to pa začasni zastopnik zastopa tudi koristi stranke. Njegov položaj je takšen, da bi se za vročitev stranki moral prizadevati na podoben način, kot sodišče oziroma na podoben način, kot prevzemnik naročila.
Povratnica sama po sebi ne zagotavlja bolj zanesljive vročitve, temveč le še lažjo dokazljivost o uspehu (ali neuspehu) pri poskusu vročanja.
ZD člen 128, 128/1, 128/2, 128/3. ZSVarPre-C člen 39, 40.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – omejitev dedovanja nepremičnin – prejeta denarna socialna pomoč – pravo, ki je veljalo v času zapustnikove smrti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 128. člen ZD, ko je dediču naložilo plačilo denarnega zneska, ni pa omejilo dedovanja nepremičnin, čeprav se dedič s tem ni strinjal.