SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081981
ZSReg člen 17. 17/1, 18, 19, 31, 31/2, 34, 34/1, 39, 39-3. ZNP člen 19, 37. ZIZ člen 3, 24, 24/1, 24/2, 238, 238/3. ZPP člen 190, 319. ZGD-1 člen 516, 516/4. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42.
prenos poslovnega deleža – vpis prenosa poslovnega deleža – udeleženec postopka – subjektivne meje pravnomočnosti – vpisi pri spremembi družbenikov ali njihovih poslovnih deležev – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – predlog za vpis v sodni register – vročitev predloga – izjava volje – prehod terjatve ali obveznosti
Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. V konkretni zadevi to pomeni, da bi po navedeni sodbi moral upnik družbe izpolniti svojo obveznost plačila kupnine v znesku 400.000,00 EUR, subjekt vpisa kot dolžnik pa bi moral z njim v prvi vrsti skleniti pogodbo v obliki notarskega zapisa. S pravnomočnostjo (izvršljivostjo) sodbe bi dana izjava volje subjekta vpisa, veljala za izpolnjeno šele ob sočasni izpolnitvi plačila kupnine upnika družbi. S tem bi bili šele izpolnjeni vsi pogoji za pravno veljavno pridobitev upnika kot družbenika na delu poslovnega deleža.
ZFPPIPP člen 115, 115/3, 116, 116/3, 118, 118/1, 118/1-1, 119, 126, 126/1. ZPP člen 251, 251/1.
izločitev upravitelja – razlog za razrešitev upravitelja - kolizija interesov izvedenca in upravitelja – odklonitveni razlog
Tudi če je bil stečajni upravitelj skozi proučevanje pravdnega spisa, v katerem je bil postavljen za sodnega izvedenca, seznanjen z ozadjem med pritožnikom in drugimi udeleženci v stečajnem dolžniku, to samo po sebi ne postavlja pod vprašaj njegove nepristranskosti.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
odpoved neuvedenemu dedovanju – oporočno dedovanje dediča, ki se je odpovedal dedovanju
S pogodbo o odpovedi dediščini zapustnik ne razpolaga z zapuščino in tudi ni z ničemer zavezan, da kljub dedni odpovedi tistemu, ki se je odpovedal dedovanju, z oporoko česa ne nakloni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog
Spremenjena organizacija dela, ki jo je tožena stranka izvedla tako, da je delovne naloge prej samostojnega delovnega mesta vodje strokovne (splošne-pravne) službe, ki ga je opravljala tožnica, drugače razporedila med zaposlene oziroma jih delno oddala odvetniški pisarni kot zunanjemu izvajalcu, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija, razporeditev nalog, naložitev določenih nalog drugemu delavcu, oziroma ukinitev delovnega mesta potrebna. To pomeni, da je tožena stranka, kljub vsebinskemu nadaljevanju opravil, ki jih je pred tem opravljala tožnica, lahko odločila, da se takšna dela opravljajo v okviru dveh ločenih služb (pravne in splošne službe), tako da je del opravil prenesla na druga na novo oblikovana delovna mesta, del pa na zunanjega izvajalca - odvetniško pisarno. Ker pri toženi stranki ni prišlo le do formalne (navidezne) reorganizacije, temveč tudi do dejanske spremembe organizacije dela in ukinitve delovnega mesta vodje splošne-pravne službe, ukinitev delovnega mesta pa ni bila posledica šikaniranja tožnice, je podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pritožnik je za potrditev svojih navedb glede pretrpljenih telesnih bolečin predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče tega dokaza ni izvedlo in je samovoljno sprejelo zaključek, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi utrpel pravno priznano škodo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081994
ZPP člen 146, 146/4. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT tarifna številka 2202.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – postavitev začasnega zastopnika – vročanje pisanj – povrnitev stroškov – nagrada za posel – enostavna pisanja – obveznosti prevzemnika naročila – skrbnost ravnanja začasnega zastopnika – pomen povratnice
Namen postavitve začasnega zastopnika je v tem, da sodišču olajšuje vročanje in s tem olajšuje delovanje sodišča. Ne glede na to pa začasni zastopnik zastopa tudi koristi stranke. Njegov položaj je takšen, da bi se za vročitev stranki moral prizadevati na podoben način, kot sodišče oziroma na podoben način, kot prevzemnik naročila.
Povratnica sama po sebi ne zagotavlja bolj zanesljive vročitve, temveč le še lažjo dokazljivost o uspehu (ali neuspehu) pri poskusu vročanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – obstoj naročniškega razmerja – zavrnitev računa - ponudba
V kolikor bi imeli pravdni stranki prodajno pogodbo sklenjeno zgolj za leto 2010 bi bilo smiselno in logično, da bi toženka tožnici revije takoj po prejemu vrnila in ji sporočila, da revij ne želi (več) prejemati, oziroma ji sporočila, da za leto 2011 nima sklenjene naročnine niti je ne želi skleniti. Prav tako bi lahko pravočasno in pravilno zavrnila račun z dne 1. 1. 2011, ki bi ga bilo mogoče celo šteti kot ponudbo, saj je bil izdan na začetku leta 2011; to pa bi toženka z zavrnitvijo računa zavrnila in s tem preprečila nadaljnje prejemanje številk G. v letu 2011.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZZK-1 člen 15.a, 146, 146/3, 146/4, 234. SPZ člen 105, 107, 108.
predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - manjkajoče listine - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - naknadna razširitev zahtevka za vpis - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pravni interes za vzpostavitev listine - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v korist vseh etažnih lastnikov
Pri predlogu za vpis etažne lastnine, četudi ga vloži posamezni etažni lastnik, gre tako za vpis v njegovo korist kot tudi v korist vseh ostalih etažnih lastnikov. Predlagatelj namreč brez vpisa lastninske pravice pri vsakem posameznem delu v korist imetnika ne more doseči vpisa etažne lastnine, torej tudi ne lastninske pravice na svojem posameznem delu. Prav zaradi navedenega je potrebno etažnemu lastniku s širšo razlago prej navedenih določil 234. člena ZZK-1, omogočiti možnost, da predlaga vzpostavitev listin, pa čeprav te izkazujejo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v korist drugih etažnih lastnikov, sicer prav tako podpisnikov pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo.
ZPP člen 110, 110/3, 243. OZ člen 635, 637, 637/1.
odgovornost za napake – uveljavljanje napak izvajalca del – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – predlog za postavitev novega izvedenca – rok za plačilo predujma – sodni rok – podaljšanje sodnega roka – sodni izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – odgovor na pripombe – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi če toženec ni založil predujma za novega izvedenca, to ne pomeni, da ni treba odgovoriti na pripombe, ki jih je toženec v pripravljalni vlogi podal na izdelano izvedeniško mnenje. Sodišče bi moralo pripombe toženca poslati v odgovor izvedencu in eventuelno izvedenca na naroku tudi zaslišati. Ker ni ravnalo tako, pritožba utemeljeno navaja, da je v zvezi s stanjem na tožnikovem objektu oziroma glede ugotovljenih napak in del dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 221m, 221m/5, 221m/6, 221m/6-3.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev
Ker je sodišče v postopku prisilne poravnave s sklepom zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki je naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, ni pa hkrati na podlagi 3. točke 6. odstavka 221.m člena ZFPPIPP tudi dovolilo začetka postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika, pravilna.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – napačen pravni pouk – preložitev naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – nepredvidljiv dogodek
Pravila postopka o sporih majhne vrednosti veljajo tudi v primeru, ko sodišče prve stopnje poda pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj pravdna stranka zaradi napačnega pravnega pouka ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa tudi ne more pridobiti več procesnih pravic, kot ji jih daje zakon.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Sklicevanje pritožnika na ocenjeno vrednost nepremičnin ni relevantno, tudi če se sklicuje na oceno, podano s strani GURS. Kakšna je dejanska vrednost nepremičnin oziroma v kolikšnem delu premoženje stečajnega dolžnika zadostuje za poplačilo obveznosti, se bo izkazalo šele v stečajnem postopku v toku unovčitve stečajne mase. Zato gola trditev tožnika, da naj bi vrednost premoženja celo presegala njegove obveznosti, ne more biti relevantna niti kot okoliščina za določitev krajše dolžine preizkusne dobe za odpust obveznosti.
OZ člen 280, 280/1, 280/2. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3, 28/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
izterjava nadomestila preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - prehod terjatve - veljavna izpolnitev obveznosti - preživninska obveznost - odobritev izpolnitve - ugovor zoper sklep o izvršbi - preizkus po uradni dolžnosti - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - delni uspeh z ugovorom
Pravica, ki jo ima Javni jamstveni in preživninski sklad RS na podlagi 28. člena ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih nadomestil preživnine.
prepustitev stanovanja v skupni uporabi - časovna omejenost ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
Zakon (ZPND) določa izrek časovno omejenih ukrepov le v primeru, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika in v primeru, ko je povzročitelj nasilja izključni lastnik stanovanja ali ima to stanovanje v solasti ali skupni lasti z neko drugo osebo.
ZPP člen 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – profesionalna skrbnost gospodarske družbe – zastopanje pravne osebe – bolezen otroka – zapora ceste – odvrnljivost zamude
Sklicevanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni telefonirala na sodišče in s tem dosegla krajšo preložitev naroka, je nepravilno. Za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zadoščala že ugotovitev neopravičljivosti vzrokov zamude tožeče stranke.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.