NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064683
ZDZdr člen 42, 42/2, 68. OT člen 19. OT tarifna številka 23. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdvT člen 36.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – pojasnila o uporabi tarife
Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (5. odstavek 17. člena ZOdv), je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni podlage za zaključek, da bi bili odvetniki postavljeni po ZDZdr v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).
prekoračitev tožbenega zahtevka – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – pobotni ugovor – prekluzija
Odločitev mimo tožnikovega (tožbenega) zahtevka pomeni odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe tako v ugotovitvenem kot dajatvenem delu.
Toženec ne more biti (še) prekludiran s trditvami o ugovoru ugasle terjatve (bodisi zaradi plačila bodisi s pobotom (kompenzacijo – izjavo o pobotu) ali na kakšen drug način) zaradi tega, ker tega prej ni mogel uveljavljati zaradi nejasnosti tožnikovih zahtevkov, torej tožnikove krivde.
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če opravlja naloge določenega delovnega mesta, ki je različno od tistega, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta, temveč je opravljala delo po opisu za delovno mesto, na katerega je bila razporejena in za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožnica ni upravičena do plačila po dejanskem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060777
ZPP člen 163, 163/7, 189, 189/3, 189/4. SPZ člen 92, 99. OZ člen 395, 395/1, 604.
visečnost pravde – litispendenca – istovetnost tožbenega zahtevka – dejanska in pravna podlaga zahtevka – zavrženje tožbe – varstvo lastninske pravice – zaščita lastnika pred vznemirjanjem – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Nova pravda se ne more začeti, če med istima strankama že teče pravda o istem zahtevku. Tak je konkretni primer, ko tožnika zoper toženca v dveh pravdnih postopkih uveljavljata identičen zahtevek za izročitev stvari v posest in prepoved uporabe stvari. Dejanska podlaga zahtevka je v obeh zadevah varstvo lastninske pravice in zaščita lastnika pred vznemirjanjem.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Za izrek denarne kazni stranki (oziroma ostalim udeležencem v postopku) v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZPP mora biti ugotovljeno, da je slednja svoje procesne pravice zlorabila oziroma da je (v postopku) ravnala z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to tudi imanentno samemu institutu zlorabe pravice), mora iti za hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj strankino nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe obravnavanega instituta in posledičnega izreka denarne kazni (in to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega strankinega ravnanja nastala) ne omogoča.
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - vrednost stvarnega vložka
Vrednost stvarnega vložka je tolikšna, kolikor bi bilo zanj možno iztržiti z njegovim morebitnim unovčenjem, to pa je toliko, kolikor je vrednost nepremičnin, zmanjšana za vrednost hipotekarnega kredita (z vključenimi obrestmi).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083089
ZASP člen 57.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – vsebinske omejitve avtorske pravice – prosta uporaba – preizkus naprav – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – dokazno breme
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošten prejemnik – prejemnik odškodnine – pravnomočnost sodbe – ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Ko je toženec bil seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačanemu odškodnine v smislu 195. člena OZ, katere vračilo se vtožuje v tej pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083090
ZIZ člen 41, 41/5. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov leasinga – kršitev pogodbe – izpolnitveni zahtevek – izpolnitev pogodbene obveznosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – verodostojna listina – nedovoljene pritožbene novote
Tožbeni zahtevek s katerim se vtožuje plačilo s pogodbo dogovorjene obveznosti, nastale zaradi kršitve te iste pogodbe, ni odškodninski zahtevek, ampak izpolnitveni zahtevek, ki temelji na pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081047
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. OZ člen 171, 171/1.
prekluzija - nova dejstva in dokazi - poslovna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - varstvo in zdravje pri delu - odgovornost delavca - soprispevek - regresna pravda
S tem, ko je sodišče stranki določilo rok za odgovor na vlogo druge stranke in jo opozorilo, da kasnejših trditev ne bo upoštevalo, je postavilo nov časovni mejnik nastopa prekluzije pred glavno obravnavo.
Če je mogoče krivdnemu ravnanju delavca pripisati odgovornost za nastanek škodnega dogodka, potem povzročitelj v regresni pravdi ni odgovoren za vso škodo.
Določilo 1026. člena OZ varuje poroka pred upnikom, če je ob dospelosti terjatev, v razmerju do glavnega dolžnika pasiven, torej ko upnik ne terja izpolnitve obveznosti do glavnega dolžnika.
nujna pot - stvarna služnost - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dvorišče - vrt - stanovanjski prostori sosednje nepremičnine
Sodišče je opravilo celovito presojo in upoštevaje tudi naravo in namen sosednje nepremičnine (stanovanjska stavba) pojasnilo, da primerjava stroškov, ki bi jih predlagateljica imela, da bi si uredila ustrezen dostop do stanovanja z javne ceste, z obremenitvijo tuje nepremičnine, pokaže, da nujne poti ni mogoče ustanoviti. To stališče je tudi skladno s sodno prakso, ki izhaja iz namena instituta določitve nujne poti, ki po vsebini ustreza stvarni služnosti na tujem zemljišču in predstavlja prisilen poseg v lastninsko pravico, zato je treba pogoje restriktivno razlagati in je tudi sodna praksa enotna, da načeloma nujnih poti ni mogoče ustanavljati preko zagrajenih dvorišč in vrtov, toliko bolj to velja za konkretno situacijo, ko naj bi se ustanavljala prek sosednje zgradbe in bi potekala po stanovanjskih prostorih lastnikov sosednje nepremičnine.
prevzem dolga – prevzem izpolnitve – izpolnitev tretjega – podlaga za plačilo tretjega
Z izvršenim plačilom konkludentno izražena volja tožene stranke, da (delno) plača tuj dolg, ne vključuje tudi soglasja za prevzem samostojne obveznosti v razmerju do tožeče stranke. Podlaga (causa) za plačilo tretjega (če tretji nima lastnega pravnega interesa za izpolnitev) je praviloma v notranjem razmerju med dolžnikom in tretjim in se ne izkazuje v vzpostavitvi novega razmerja med tretjim in upnikom.
Zapadlost terjatve do dolžnika je bistveni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj. Zgolj obstoj preživninske obveznosti (ob njeni nezapadlosti) še ne daje temelja za izpodbijanje dolžnikovih pravni dejanj.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064679
ZZZDR člen 56, 56/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem – vračilo posojila – prevalitev dokaznega bremena – načelo kontradiktornosti – narok – pravica do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, saj je namenjen preprečitvi ravnanj, ki bi oteževala uspešno uveljavljanje terjatve, zato v fazi izdaje začasne odredbe sodišče naroka ni dolžno opraviti. Postopek z ugovorom pa je kontradiktoren postopek, v katerem je treba obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Če so med njima sporna pravno pomembna dejstva, glede katerih je predlagana izvedba dokazov, je tak dokazni postopek treba izvesti.