spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – obstoj naročniškega razmerja – zavrnitev računa - ponudba
V kolikor bi imeli pravdni stranki prodajno pogodbo sklenjeno zgolj za leto 2010 bi bilo smiselno in logično, da bi toženka tožnici revije takoj po prejemu vrnila in ji sporočila, da revij ne želi (več) prejemati, oziroma ji sporočila, da za leto 2011 nima sklenjene naročnine niti je ne želi skleniti. Prav tako bi lahko pravočasno in pravilno zavrnila račun z dne 1. 1. 2011, ki bi ga bilo mogoče celo šteti kot ponudbo, saj je bil izdan na začetku leta 2011; to pa bi toženka z zavrnitvijo računa zavrnila in s tem preprečila nadaljnje prejemanje številk G. v letu 2011.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063143
OZ člen 122, 122/3, 122/4, 427, 427/3, 432. ZPP člen 337, 337/1.
prenos pogodbe - prevzem dolga - stranske pravice - smiselna uporaba določb o prevzemu dolga – pritožbene novote
Zgolj obstoj okoliščine, da četrti odstavek 122. člena OZ predvideva, da se določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe, še ne pomeni, da glede slednjega ne bi bilo moč uporabiti tudi drugih določb, ki veljajo za institut pogodbe o prevzemu dolga. Takšna razlaga „izključevanja“ uporabe, ki jo ponuja pritožba, civilnemu pravu ni lastna.
Ne drži, da je uporaba določbe 427. člena OZ v konkretnem primeru v izrecnem nasprotju z določbo 122. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošten prejemnik – prejemnik odškodnine – pravnomočnost sodbe – ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Ko je toženec bil seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačanemu odškodnine v smislu 195. člena OZ, katere vračilo se vtožuje v tej pravdi.
Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom pri odločitvi o stroških ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.
zamudna sodba – vročanje pravnim osebam – osebno vročanje – neurejen hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo – sklepčnost tožbenega zahtevka
Navajanje pritožnice, da nima izpostavljenega hišnega predalčnika, ker ji je bil pred časom nasilno odstranjen s strani neznane osebe, je za vprašanje pravilnosti vročitve tožbe brez pomena. Stranka sama je dolžna zagotoviti in v takšnem primeru nadomestiti neuporaben ali ukraden predalčnik z novim ustreznim predalčnikom. Še posebej, če se zaveda ali dopušča možnost vandalizma oz. drugega ravnanja tretjih oseb, ki lahko vplivajo na ustreznost ali pomanjkanje njenega predalčnika.
obstoj zunajzakonske skupnosti – kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti
Sodna praksa je izoblikovala kriterije, na podlagi katerih se odnos moškega in ženske, šteje kot zunajzakonska skupnost. Gre za sklop osebnih in premoženjskih razmerij, ki opredeljujejo obstoj takšne skupnosti. Tudi če partnerja nista vzpostavila vseh razmerij, na podlagi katerih sodna praksa opredeljuje zunajzakonsko skupnost, to še ne izključuje obstoja takšne skupnosti, če so za to izkazani utemeljeni razlogi. Prav teh razlogov pa tožnica v postopku ni uspela dokazati.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – napačen pravni pouk – preložitev naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – nepredvidljiv dogodek
Pravila postopka o sporih majhne vrednosti veljajo tudi v primeru, ko sodišče prve stopnje poda pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj pravdna stranka zaradi napačnega pravnega pouka ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa tudi ne more pridobiti več procesnih pravic, kot ji jih daje zakon.
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - vrednost stvarnega vložka
Vrednost stvarnega vložka je tolikšna, kolikor bi bilo zanj možno iztržiti z njegovim morebitnim unovčenjem, to pa je toliko, kolikor je vrednost nepremičnin, zmanjšana za vrednost hipotekarnega kredita (z vključenimi obrestmi).
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064683
ZDZdr člen 42, 42/2, 68. OT člen 19. OT tarifna številka 23. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdvT člen 36.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – pojasnila o uporabi tarife
Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (5. odstavek 17. člena ZOdv), je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni podlage za zaključek, da bi bili odvetniki postavljeni po ZDZdr v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).
prekoračitev tožbenega zahtevka – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – pobotni ugovor – prekluzija
Odločitev mimo tožnikovega (tožbenega) zahtevka pomeni odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe tako v ugotovitvenem kot dajatvenem delu.
Toženec ne more biti (še) prekludiran s trditvami o ugovoru ugasle terjatve (bodisi zaradi plačila bodisi s pobotom (kompenzacijo – izjavo o pobotu) ali na kakšen drug način) zaradi tega, ker tega prej ni mogel uveljavljati zaradi nejasnosti tožnikovih zahtevkov, torej tožnikove krivde.
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.