osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija
Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064679
ZZZDR člen 56, 56/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem – vračilo posojila – prevalitev dokaznega bremena – načelo kontradiktornosti – narok – pravica do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, saj je namenjen preprečitvi ravnanj, ki bi oteževala uspešno uveljavljanje terjatve, zato v fazi izdaje začasne odredbe sodišče naroka ni dolžno opraviti. Postopek z ugovorom pa je kontradiktoren postopek, v katerem je treba obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Če so med njima sporna pravno pomembna dejstva, glede katerih je predlagana izvedba dokazov, je tak dokazni postopek treba izvesti.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063143
OZ člen 122, 122/3, 122/4, 427, 427/3, 432. ZPP člen 337, 337/1.
prenos pogodbe - prevzem dolga - stranske pravice - smiselna uporaba določb o prevzemu dolga – pritožbene novote
Zgolj obstoj okoliščine, da četrti odstavek 122. člena OZ predvideva, da se določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe, še ne pomeni, da glede slednjega ne bi bilo moč uporabiti tudi drugih določb, ki veljajo za institut pogodbe o prevzemu dolga. Takšna razlaga „izključevanja“ uporabe, ki jo ponuja pritožba, civilnemu pravu ni lastna.
Ne drži, da je uporaba določbe 427. člena OZ v konkretnem primeru v izrecnem nasprotju z določbo 122. člena OZ.
ZIZ člen 38, 38/5, 196, 197, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDPN-1 člen 5. OZ člen 376.
izvršilni stroški – poplačilo upnikov – stroški priglasitve prednostne terjatve – priglasitev davkov – upoštevanje prednostne terjatve po uradni dolžnosti – davek na promet nepremičnin – zavezanec za davek na promet nepremičnin – kdaj obresti nehajo teči
Res ima v skladu s 196. členom ZIZ Republika Slovenija v zvezi s priglašenimi davščinami status upnice, vendar pa glede na določilo 197. člena ZIZ, ki določa prednosti pri plačilu davka na promet iz zneska dobljenega s prodajo, Republiki Sloveniji ni potrebno priglašati posebej terjatev v zvezi z davkom na promet nepremičnin, ampak mora sodišče to terjatev upoštevati po uradni dolžnosti.
ZDPN-1 v 5. členu določa, da je zavezanec za davek prodajalec nepremičnine. Zakon ne določa izjem oziroma drugače v primeru, ko je nepremičnina prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi.
Pritožnik je za potrditev svojih navedb glede pretrpljenih telesnih bolečin predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče tega dokaza ni izvedlo in je samovoljno sprejelo zaključek, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi utrpel pravno priznano škodo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZZK-1 člen 15.a, 146, 146/3, 146/4, 234. SPZ člen 105, 107, 108.
predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - manjkajoče listine - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - naknadna razširitev zahtevka za vpis - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pravni interes za vzpostavitev listine - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v korist vseh etažnih lastnikov
Pri predlogu za vpis etažne lastnine, četudi ga vloži posamezni etažni lastnik, gre tako za vpis v njegovo korist kot tudi v korist vseh ostalih etažnih lastnikov. Predlagatelj namreč brez vpisa lastninske pravice pri vsakem posameznem delu v korist imetnika ne more doseči vpisa etažne lastnine, torej tudi ne lastninske pravice na svojem posameznem delu. Prav zaradi navedenega je potrebno etažnemu lastniku s širšo razlago prej navedenih določil 234. člena ZZK-1, omogočiti možnost, da predlaga vzpostavitev listin, pa čeprav te izkazujejo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v korist drugih etažnih lastnikov, sicer prav tako podpisnikov pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo.
ZFPPIPP člen 115, 115/3, 116, 116/3, 118, 118/1, 118/1-1, 119, 126, 126/1. ZPP člen 251, 251/1.
izločitev upravitelja – razlog za razrešitev upravitelja - kolizija interesov izvedenca in upravitelja – odklonitveni razlog
Tudi če je bil stečajni upravitelj skozi proučevanje pravdnega spisa, v katerem je bil postavljen za sodnega izvedenca, seznanjen z ozadjem med pritožnikom in drugimi udeleženci v stečajnem dolžniku, to samo po sebi ne postavlja pod vprašaj njegove nepristranskosti.
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
zamudna sodba – vročanje pravnim osebam – osebno vročanje – neurejen hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo – sklepčnost tožbenega zahtevka
Navajanje pritožnice, da nima izpostavljenega hišnega predalčnika, ker ji je bil pred časom nasilno odstranjen s strani neznane osebe, je za vprašanje pravilnosti vročitve tožbe brez pomena. Stranka sama je dolžna zagotoviti in v takšnem primeru nadomestiti neuporaben ali ukraden predalčnik z novim ustreznim predalčnikom. Še posebej, če se zaveda ali dopušča možnost vandalizma oz. drugega ravnanja tretjih oseb, ki lahko vplivajo na ustreznost ali pomanjkanje njenega predalčnika.
predlog za obnovo kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - pogoji za obnovo kazenskega postopka - pravnomočno razsojena stvar - ponovno sojenje v kazenski zadevi
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljaviti le ob izpolnitvi v zakonu natančno določenih pogojev. Nikakor pa obnova kazenskega postopka ne služi za ponovno sojenje v kazenski zadevi.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0075137
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 22. ZSReg člen 39, 39-3.
vpis začetka stečajnega postopka nad družbo - vpis v javni register - glavni insolvenčni postopek - središče dolžnikovih glavnih interesov
V skladu z 22. členom Uredbe lahko stečajni upravitelj zahteva tudi vpis odločbe o uvedbi (začetku) postopka insolventnosti v katerikoli javni register, ki ga vodijo države članice, kar vključuje sodni register Republike Slovenije.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – napačen pravni pouk – preložitev naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – nepredvidljiv dogodek
Pravila postopka o sporih majhne vrednosti veljajo tudi v primeru, ko sodišče prve stopnje poda pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj pravdna stranka zaradi napačnega pravnega pouka ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa tudi ne more pridobiti več procesnih pravic, kot ji jih daje zakon.
višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zaradi javne objave sporočila v različnih medijih z navedbo, da je elektronsko pošto napisal B.Š., je bil tožnik deležen posmehovanja in obtoževanja, zoper njega je tekel predkazenski postopek, v okviru katerega je bila v njegovem stanovanju opravljena hišna preiskava, z vsem navedenim pa je bilo prizadeto njegovo osebno dostojanstvo.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064705
ZPP člen 411.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih – kontradiktornost postopka
Kontradiktornost postopka se v postopku izdaje začasne odredbe praviloma začne šele z vložitvijo ugovora, če sodišče sledi predlogu za izdajo začasne odredbe. V kolikor šteje, da predlog za izdajo začasne odredbe delno ni utemeljen, je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga predlagatelj začasne odredbe, oziroma mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
Pri odločitvi je potrebno upoštevati, da v primerih, ko je treba dokazovati trditve o neobstoju nekega dejstva, vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Stranki, ki te trditve dokazuje, je zato potrebno dokazovanje olajšati. Nekatera od zgoraj naštetih dejstev (indicev) kažejo na obstoj pravno odločilnega dejstva v tej zadevi (oporoka je izginila oziroma bila uničena brez volje zapustnika), druga pa obstoja tega dejstva ne potrjujejo. Več pa je tistih, ki kažejo na obstoj tega dejstva. Ob upoštevanju izkustvenih in logičnih pravil zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je najpomembnejši indic prav ugotovitev, da zapustnik do smrti ni spremenil svoje oporočne volje, delno pa v povezavi s tem tudi dejstvo, da je ključe hiše ob zadnjem obisku vzel prvi toženki. Ob upoštevanju navodil Vrhovnega sodišča glede olajšanja dokaznega bremena in glede obsega pritožbenega preizkusa je zato treba ugotoviti, da je tožeči stranki uspelo izkazati, da je oporoka obstajala, nato pa je bila uničena brez volje zapustnika.
ZPP člen 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – profesionalna skrbnost gospodarske družbe – zastopanje pravne osebe – bolezen otroka – zapora ceste – odvrnljivost zamude
Sklicevanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni telefonirala na sodišče in s tem dosegla krajšo preložitev naroka, je nepravilno. Za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zadoščala že ugotovitev neopravičljivosti vzrokov zamude tožeče stranke.
oprostitev plačila sodnih taks - popolna izjava o premoženjskem stanju - zavrženje nepopolnega predloga
V izjavi oziroma v rubrikah “podatki o materialnem stanju vlagatelja - pravne osebe” bi tožena stranka morala izpolniti podatke o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, vendar pa glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča tožena stranka ni tako ravnala. Po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožena stranka predložila izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 in v točki IV obrazca ZST-1 v opombah navedla, da posluje z izgubo, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne more zagotoviti, ni pa izpolnila obrazca pod točkami A, B, C, Č in D IV točke, ampak je zgolj navedla, da naj sodišče vpogleda v podatke AJPES in sicer v bilanco stanja, v izkaz poslovnega izida ter pod točko D v register transakcijskih računov pri AJPES. To pa ne zadošča, zaradi česar je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tako izpolnjena izjava o premoženjskem stanju nepopolna. Ni namreč naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev predlagatelja samo išče v predlaganih oziroma predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi morda bile v korist predlagatelju.
uporaba solastne stvari – predlog za delitev skupnega premoženja – zahteva za souporabo – uporabnina – prikrajšanje – okoriščenje – prostovoljna izselitev solastnika
Dejstvo, da je tožnik zahteval ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem ter podal predlog za delitev skupnega premoženja, še ne pomeni oziroma ne predpostavlja, da je zahteval souporabo.
Tožnik se je prostovoljno odselil od toženke in se preselil k materi, pri čemer ni konkretno navedel oziroma dokazal, da je bil zaradi tega prikrajšan. Prikrajšanje pa mora biti vselej konkretno in realno, zaradi česar njegov zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen.