povrnitev nepremoženjske škode – nihajna poškodba vratu – policistka na terenu – trening borilnih veščin – telesne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožnica je policistka na terenu in usposabljanje (treningi borilnih veščin in redno usposabljanje) sodi v sklop njenih obveznosti. Višje sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ob treningu borilnih veščin prestaja kratkotrajne lažje bolečine, ki pa jih je treba upoštevati pri odškodnini za telesne bolečine, saj ne gre za takšne bolečine, ki bi trajno zmanjševale tožničine življenjske aktivnosti.
vabilo na glavno obravnavo – nepravilno vabljenje – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vse okoliščine (torej: napačno naveden priimek tožene stranke, napačno označen naslov ter dejstvo, da sta o istem tožbenem zahtevku potekala dva pravdna postopka) so v tej zadevi ustvarile takšno zmedo, da ni mogoče šteti, da je bila toženka na narok za glavno obravnavo pravilno vabljena.
V postopku izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več mogoče upoštevati okoliščin, kot so obžalovanje storilca in njegova brezpogojna pripravljenost, da bo v bodoče spoštoval cestnoprometne prekrške, kajti te okoliščine so lahko upoštevne kot posebno olajševalne okoliščine le v konkretnem postopku o prekršku.
Stranka mora že na naroku grajati procesne kršitve. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. To pa ni primer v tem postopku, saj se tožena stranka ni udeležila drugega naroka za glavno obravnavo.
Pri verižni kompenzaciji gre za vrsto sporazumov o odpustih dolgov in ne za pobotanje po določbah OZ. Z vidika materialnega prava je verižna kompenzacija vrsta sporazumov o odpustu dolgov, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realizirani.
ZPP člen 11. ZFPPIPP člen 14, 121, 152, 152/3, 237, 237/1, 238, 238/3.
poenostavljena prisilna poravnava – prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka – tek obeh postopkov hkrati – zloraba procesnih pravic – odprava insolventnosti – ločitveni upnik
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave, zato glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati.
Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva in pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka
Če bo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje odločilo, da se začne stečajni postopek, bo moralo hkrati (z istim sklepom) ustaviti postopek poenostavljene prisilne poravnave.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - višina dolga
V okviru razlogov za insolventnost se upošteva tudi višina dolgov, saj ti bistveno vplivajo na insolventnost. Preizkusno obdobje ni kazen, je le obdobje, v katerem bo dolžnikova poslovna sposobnost omejena, namenjeno pa je preizkusu, ali si dolžnik resno prizadeva za čim večje poplačilo dolgov.
sečnja – delo v gozdu – nevarna dejavnost – pravni standard nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost
Objektivna odgovornost je predvidena le za tiste nevarne stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico (2. odstavek 131. člena OZ). Da bi bila neka stvar ali dejavnost nevarna, naj bi imela dve lastnosti: statistično večjo možnost nastanka škode kot običajno ter to, da potencialno grozeča škoda ne bo majhna. Objektivna odgovornost je po našem pravu izjema. Že po splošnem interpretacijskem pravilu se izjeme tolmačijo ozko. Bolj konkretno pa velja, da sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari in dejavnosti, ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če namreč iz same dejavnosti ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, dejavnost pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju (vključno z opustitvami) določenih oseb. Podobna, a obrnjena situacija je, kjer stvar ali dejavnost sama po sebi je nevarna, vendar se jo da nevtralizirati z ustrezno pazljivostjo. Tudi to ne spada k pravnemu standardu nevarne stvari ali dejavnosti, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost. Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, iz katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja.
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvina – tuja stvar – skupnost dedičev – prehod zapuščine na dediče
Kadar gre za skupno premoženje, stvar ni tuja. Kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 ni moč storiti s tatvino lastne stvari. Zasebna tožilka in obdolženka sta s smrtjo zapustnice postali dedinji na skupnem premoženju. Ko je obdolženka nekaj dni kasneje kot pooblaščenka z računa zapustnice dvignila denar, ni storila kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060788
ZDDV-1 člen 3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti, kamor spadajo tudi zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Pri neposlovnih razmerjih namreč ne gre za promet blaga ali storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo (primerjaj 3. člen ZDDV-1).
pravočasno plačilo sodne takse – delno plačilo sodne takse – procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe – domneva umika pritožbe
S plačilom sodne takse po izteku roka in delnim plačilom takse ni zadoščeno zavezančevi obveznosti, da takso plača v za to predvidenem roku. Ker ZPP nima določb o delnem plačilu takse, je taksno obveznost treba obravnavati kot nedeljivo obveznost. To pomeni, da taksa ni plačana, če ni plačana v celoti. Vsaka od navedenih okoliščin zato terja ugotovitev, da predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe - plačilo sodne takse za postopek s pritožbo - ni podana.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004072
ZP-1 člen 55, 55/4, 55/5. ZPrCP člen 8.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - poziv za izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška
Ker prekrškovni organ storilki ni omogočil, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah prekrška, še posebej, ker je v konkretnem primeru plačilni nalog bil izdan storilki kot lastnici vozila, je prvostopno sodišče pravilno takšno pomanjkljivost in procesno nedoslednost prekrškovnega organa popravilo na ta način, da je 8. 4. 2014 storilki poslalo poziv za izjavo o dejstvih in okoliščinah storjenega prekrška in s tem zadostilo ne le procesnim zahtevam postopka pred prekrškovnim organom iz določbe člena 55 ZP-1, temveč tudi ustavnopravni pravici, da se vsak obdolženec oziroma storilec, tudi v postopku o prekršku pred izdajo odločbe lahko izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z očitkom glede storitve prekrška.
subjektivna sprememba tožbe – odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – privolitev pravdnih strank – vročitev pisanj
Sodišče prve stopnje bi moralo vlogo, s katero je bila podana izjava o vstopu v pravdo, vročiti tožeči stranki. Ker tega ni storilo, še ni jasno, ali bo res prišlo do subjektivne spremembe tožbe. Tožeča stranka se sicer moti, ko meni, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem izdati sklep. Za subjektivno spremembo tožbe namreč izdaja sklepa o tem ni potrebna. Čim v njo privolita obe pravdni stranki, do take spremembe pride, ne glede na to, ali je izdan o tem sklep.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – stranke glavnega postopka – upnik – aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Kadar uporabljamo to pravilo pri presoji, kdo ima v postopku poenostavljene prisilne poravnave procesni položaj stranke glavnega postopka, moramo ustrezno upoštevati 1. odstavek 221.e člena ZFPPIPP, po katerem seznam navadnih terjatev nadomešča prijave terjatev upnikov. To izhaja tudi iz 4. odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Zato ima v tem postopku položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Vsak od teh upnikov je procesno legitimiran za pritožbo.
Pritožnica je ločitvena upnica. Glede na to, da upniki zavarovanih terjatev niso navedeni v prej navedenem seznamu, saj vsebuje le navadne, torej nezavarovane terjatve, pritožnica nima položaja stranke v tem postopku. Tudi potrjena poenostavljena prisilna poravnava na zavarovane terjatve ne vpliva.
Ker je zasebna tožilka za kaznivo dejanje in storilca izvedela 21. 12. 2011, kazensko ovadbo, ki jo je sicer okrožni državni tožilec zavrgel s sklepom z dne 3. 9. 2012 iz razloga, ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, je bila 13. 9. 2012 vložena zasebna tožba ob upoštevanju tretjega odstavka 53. člena ZKP pravočasna.
Priči, ki naj bi bili zaslišani na obravnavi, ki jo je sodišče opravilo v nenavzočnosti obdolženca, nanjo nista prišli in sta bili zaslišani šele na glavni obravnavi dne 10. 10. 2014 v prisotnosti obdolženca. Na obravnavi tako ni bilo narejenega nič takšnega, da bi moral biti tam navzoč obdolženi, saj je na njej pooblaščenka zasebne tožilke zgolj podrobneje pojasnila postavljeni premoženjski zahtevek, s katerim je zasebna tožilka tako in tako napotena na pravdo in predlagala pridobitev dodatnih listin na Policijski postaji, s katerimi je bil obdolženi kasneje seznanjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063147
ZPP člen 7, 286, 286/2, 286/4. OZ člen 468.
pogodba o leasingu - ugovor aktivne legitimacije - prekluzija - materialno procesno vodstvo - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov pri leasingu – pravočasno navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Določba o prekluziji se nanaša na dejstva in dokaze, ne pa na materialnopravne ugovore, kot je ugovor aktivne legitimacije.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je bilo nanjo (kot leasingojemalko) preneseno upravičenje za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, in ker ni dokazala, da je postala lastnica predmeta leasinga, ni izkazala svoje aktivne legitimacije.
Sodišče prve stopnje je dolžno izpolniti svojo razjasnitveno dolžnost kot dopolnilo trditvenemu bremenu šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
Imetnik inkriminirane listine je slednjo prostovoljno, na lastno željo in brez kakršnekoli prisile predal policistu. Šlo je torej za voljo imetnika listine, da le-to prepusti policiji. V tem primeru se za zaseg ne zahtevajo niti kakšni posebni pogoji, kot npr. v smislu naloga sodišča oziroma pogojev za opravo hišne ali osebne preiskave brez odredbe sodišča ali nevarnosti odlašanja. Ugotovljena procesna kršitev predstavlja torej zgolj formalno pomanjkljivost v predkazenskem postopku, ki pa po prepričanju sodišča druge stopnje ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v pravdi, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je toliko, kot ga je tožeča stranka navedla v tožbi, lahko pa ga sodišče s sklepom spremeni.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi se zaradi popravka tožbenega zahtevka moralo šteti, da so bile že ob vložitvi tožbe tožene vse tri toženke. Takšna domneva bi lahko veljala le za vlogo tožnic z dne 24. 10. 2014, ki je bila predmet poprave, ne pa za tožbo. Brez pomena je pritožbeno vztrajanje tožnic, da je bila njuna volja v resnici začetno in ne naknadno sosporništvo na pasivni strani. Tožnici namreč ob vložitvi tožbe takšne volje nista izrazili, saj sta tožbo naperili samo zoper prvotno toženko. Razumljivo je, da se lahko v postopku upošteva le izražena volja procesnih subjektov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060825
SPZ člen 60.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – trditveno in dokazno breme – pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla
Nepomembna je pritožbena trditev, da tožena stranka ni izkazala, kako naj bi lastništvo na viličarja prešlo na dolžnico iz izvršilnega postopka. Tožena stranka tega ni bila dolžna dokazovati. Tožnik je tisti, ki bi moral ob uveljavljanju zahtevka za nedopustnost izvršbe izkazati svojo lastninsko pravico.