izvršba proti družbeniku - izvršba proti ustanovitelju - ustanovitev zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda
Glede na zakonsko ureditev odgovornosti ustanovitelja zavoda, ko je v 2. odstavku 49. člena ZZ določeno, da je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, in upoštevajoč, da je Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B v 1. odstavku 16. člena omejil odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, je ustanovitelj poleg obveznosti plačila svojega vložka, odgovoren še za obveznosti zavoda do te višine.
KZ-1 člen 93, 93/1. ZIZ člen 2, 2/1, 15, 55, 55/1, 55/1-8, 57, 58, 58/1. ZPP člen 213, 213/1.
izvršilni postopek po uradni dolžnosti - izterjava denarne kazni - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - sporazum o priznanju krivde - izvršilni naslov - način poplačila denarne kazni - načelo formalne legalitete - prenehanje terjatve - kazenski postopek
Ker v izvršilnem postopku po uradni dolžnosti ni upnika, ne pride do uporabe 57. člena in prvega odstavka 58. člena ZIZ.
Dolžnik je imel drugačen način plačila denarne kazni, če se je tako dogovoril, možnost uveljavljati v kazenskem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0076382
ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47, 68.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov – duševna motnja – blodnjavost – stroški postopka
Ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je treba odvrniti nevarnost, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča sebi ali drugim, vse z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo odrejeno zdravljenje. Če si bolnik povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi druge njegove pravice z nadomestitvijo njegove odločitve z ustreznim ukrepom države.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen
Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – založitev predujma za delo izvedenca – obročno plačilo predujma – predlog za obročno plačilo predujma za izvedenca – rok za plačilo predujma – predlog za podaljšanje roka – odložitev plačila stroškov izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – predujem za izvedbo dokaza – opustitev izvedbe dokaza
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ponovni predlog tožene stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
ugotovitev vrednosti nepremičnin – status zemljišča
Glede na dejstvo, da je cenilec pojasnil, da definicija analize najgospodarnejše rabe zemljišča iz MSOV opredeljuje pogoj zakonske dopustnosti, dolžnikova nepremičnina pa zaradi pravnih omejitev (veljavni zazidalni načrt tega ne predvideva) teh pravnih možnosti nima, pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo o strokovnosti, zanesljivosti in natančnosti cenitvenega poročila, saj dejanska možnost formiranja gradbene parcele glede na zgoraj opisano definicijo na vrednost nepremičnine ne more vplivati.
Pri tožnici ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti oziroma ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Tožnica je zmožna opravljati delo v okviru svoje strokovne usposobljenosti in svojega poklica v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami s polovičnim delovnim časom ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014437
ZPP člen 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 58, 58/4.
plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanje
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.
postopek v sporih majhne vrednosti – nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – število vlog – pravica do izjave – vročanje – neposredna vročitev stranki – vročitev pooblaščencu
Tožeča stranka je že dopolnitev tožbe skupaj s priloženim pooblastilom vložila preko svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pripravljalno vlogo (oziroma odgovor na tožbo) tožene stranke z dne 2. 4. 2013 vročati tožeči stranki preko njenega pooblaščenca in ne neposredno tožeči stranki, kot je storilo v tem primeru. Takšna vročitev ni veljavna in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih tožene stranke, in možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje - skladno s pravili o številu vlog, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.
ZDR člen 42, 47, 49, 126. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 213, 213/1.
razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih pogodbenih določb glede višine plače tožniki niso imeli, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da jim izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo razlik v plači.
starostna pokojnina - ponovna odmera - pravnomočna odločba - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - ustavna odločba
Tožnici del plač, s katerimi so bile vplačane delnice oz. obveznice za notranji odkup, ni bil upoštevan pri izračunu pokojninske osnove, kot je razvidna iz dokončne odločbe z dne 16. 1. 2003. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka v skladu s 183. členom ZPIZ-2, ki omogoča razveljavitev oz. spremembo dokončne odločbe, odločiti o spremembi dokončne odločbe z dne 16. 1. 2013 in tožnici ponovno odmeriti starostno pokojnino.
V bistveno enaki zadevi je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015 presodilo, da tako ZPIZ/92 kot sedaj veljavni ZPIZ-2 urejata posebno izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče zahtevati ponovno odmero pokojnine, in sicer v primerih, da se odpravijo morebitna prikrajšanja, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, torej zaradi neupoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup v primeru lastninskega preoblikovanja podjetij. Ustavno sodišče RS je ob ugotovitvi, da ZPIZ-1 takega izrednega pravnega sredstva ne vsebuje, določilo, da zavod (tožena stranka) odmeri pokojnino po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pokojnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014370
OZ člen 83, 131.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost - dogovor o plačilu odškodnine - izvensodna poravnava
Tožnik je dne 4. 11. 2011 toženi stranki (delodajalcu) podal zahtevo za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu, dne 12. 4. 2012 pa je vložil tožbo na sodišče. Tožnik je z izjavo z dne 4. 12. 2012 potrdil, da bo „preklical tožbo v zvezi z odškodninskim zahtevkom in da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“, kar je tožnik storil z umikom tožbe 18. 5. 2012. Dejstvo, da je tožnik umaknil tožbo skladno z dogovorom z dne 4. 12. 2011, potrjuje, da je pri sporni izjavi („da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“) prišlo do napake v zapisu ter da je dejansko šlo za dogovor o plačilu odškodnine za nesrečo pri delu. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik v tem sporu uveljavlja odškodnino iz istega naslova, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 23, 23-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 44, 44/2, 44/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - stacionarno zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izpolnjen vsaj en pogoj pričakovanega učinka zdraviliškega zdravljenja iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje iz 4. alineje prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici gre za artrozo velikih sklepov s funkcionalno prizadetostjo). Ker je sočasno izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici bi prišlo do bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas), je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja utemeljen.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
neizbran kandidat - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo kot prepozno. Tožnik je bil najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom dne 29. 8. 2011 seznanjen z neizbiro, kar pomeni, da je tožnik najkasneje tega dne prejel obvestilo delodajalca o neizbiri kandidata z dne 8. 7. 2011 in izvedel za kršitve, zato je tedaj začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz petega odstavka 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo vložil 29. 8. 2012, jo je vložil prepozno, zato je pravilno zavržena.
Najemnik stanovanja mora uporabljati najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo in odgovarja za škodo, nastalo pri nepravilni oz. malomarni rabi stanovanja.
invalidska pokojnina - invalidnost II. kategorije - starost - poklicna rehabilitacija
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, to starost pa je dopolnil, še preden je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba tožene stranke, zato je v tem primeru že izpolnjeval pogoje po določbi 2. alinee 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. ZPIZ-1 v 2. alinei 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let. To določbo je namreč potrebno razlagati tako, da pridobi pod določenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.