ZIZ člen 15, 233, 15, 233. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vrnitev delavca na delo - nadomestilo plače - obstoj pravde - litispendenca
Ker delavec že pred pristojnim delovnim sodiščem toži delodajalca na plačilo nadomestila plače za čas od pravnomočne odločbe, s katero je bilo delodajalcu naloženo, da delavca pozove nazaj na delo, do vrnitve nazaj na delo, obenem pa enako na podlagi 233.člena ZIZ zahteva tudi v kasneje začeti izvršbi, je treba njegov predlog po 233.členu ZIZ zaradi obstoja litispendence zavreči.
SZ člen 24/1, 29, 31/1, 31/3, 24/1, 29, 31/1, 31/3. ZPP člen 76/3, 81/1, 105/2, 187, 76/3, 81/1, 105/2, 187.
poprava tožbe - sprememba tožbe - pogodba o upravljanju - pooblastilo za pravdo
Prvotno označena tožeča stranka "lastniki večstanovanjske hiše, Trubarjeva .. Ljubljana" ni bila niti fizična, niti pravna oseba, zato ni mogla biti pravdna stranka, niti ji ni pravdne sposobnosti v smislu 3. odstavka 76. člena ZPP podelilo sodišče. Navedba poimensko naštetih lastnikov kot fizičnih in pravnih oseb zato ne more predstavljati subjektivne spremembe tožbe, pač pa le popravo tožbe skladno s 1. odstavkom 81. člena ZPP. Kadar s pogodbo o upravljanju lastniki v večstanovanjski hiši upravnika pooblastijo za zastopanje pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, kar izrecno dopušča 29. člen SZ, posebno pravdno pooblastilo lastnikov - podpisnikov pogodbe o upravljanju ni več potrebno. Tako pravdno pooblastilo pa se ne more raztezati na tiste lastnike večstanovanjske hiše, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali,
Ker izvršiteljica ni predložila dokazila o stroških, kakor to zahteva Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno stroške izvršiteljice zavrnilo.
ZGD člen 394, 394/2, 456, 394, 394/2, 456. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4, 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1, 27, 27/4, 32, 32/1.
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra
Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.
Podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. čl. ZGD). Zato zatrjevano prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja odgovornosti ("bivšega" podjetnika) za obveznosti, nastale v času opravljanja podjetniške dejavnosti.
Če je zavarovalnica plačala dolg, ker je toženec pri njej zavaroval odplačilo kredita, se zastaralni rok zavarovalnice proti njenemu zavarovancu presoja po 3. odst. 380. člena ZOR v zvezi s 1. odst. 380. člena ZOR.
Trasant kot menični dolžnik ter avalist kot porok lahko ugovarjata imetniku menice - remitentu, da je izdano bianco menico izpolnil v nasprotju s pooblastilom.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnica je v (delnem) ugovoru navedla, da naj bi bilo pri obračunu zamudnih obresti v znesku 128.763,90 SIT dogovorjeno plačilo zamudnih obresti po poteku 60-dnevnega (in ne 8-dnevnega) roka, kar naj bi izhajalo iz računov in naročilnice, ki jih je ugovoru priložila. Zato naj bi plačilo spornega obračuna zamudnih obresti tudi zavrnila.
vsebina predloga za izvršbo - verodostojna listina - naročilo - ugovor - dokazno breme
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik priložiti samo verodostojno listino (2. odst. 41. čl. ZIZ), ne pa tudi naročilnico in morebitne druge listinske dokumentacije. Na dolžniku je dokazno breme, da izpodbija materialno podlago poslovnega razmerja, ki je bilo osnova za izdajo verodostojnih listin - računov, zato upnik v fazi dovolitve izvršbe ni dolžan dokazovati, da je zares opravil storitve, katerih plačilo izterjuje na podlagi verodostojnih listin.
ZPP v 3. odst. 111. čl. določa, da se rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je začel rok teči. Navedeno določilo torej opredeljuje dan izteka roka, ne pa tudi dan začetka teka roka. Tega kot splošno določilo opredeljuje 2. odst. 111. čl. ZPP, po katerem se dan vročitve ne všteje v začetek teka pritožbenega roka, pač pa se vzame začetek roka prvi naslednji dan. Čeprav navedeno določilo opredeljuje začetek teka roka za primer, ko je rok določen po dnevih, je potrebno navedeno določilo uporabiti tudi v primeru določenega mesečnega roka.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.
krajevna pristojnost - pravnomočnost - izvršljivost - potrdilo o izvršljivosti
Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje
Morebitna grožnja, da delavec ne bo dobil plače za določeni mesec, če ne podpiše sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ni takega pomena, da bi lahko bila podana napaka volje ob podpisu takega sporazuma.
Z nadomestitvijo pogodbe o upravljanju sodišče s svojim sklepom nadomesti pogodbeno voljo lastnikov stanovanj (22. člen SZ v zvezi z 26. členom Zakona o obligacijskih razmerjih) oziroma namesto njih uredi njihova medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča. Brezpredmetno je ali so vsi predlagatelji v tej zadevi tudi legitimirani za vložitev predloga. Za postopanje sodišča je zadostovalo, da je legitimiran eden od njih.
Izvršilno sodišče je pri odločanju vezano na načelo stroge formalne legalitete. Izvršba se ne dovoli, če predlagana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu.