Zakon posebej uvaja zastaralne roke za terjatve, ki izvirajo posredno ali neposredno iz zavarovalnih pogodb. Po 6. odstavku, 380. člena ZOR začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek z zavarovalnega primera takrat, ko začne teči proti temu zastaranju zavarovančeve terjatve in se tudi konča v enakem roku. Za zastaranje terjatve, ki jo ima v tej pravdi zavarovalnica, je torej pomembno razmerje med zavarovancem, to je avstrijsko banko in povzročiteljem zavarovalnega primera, to je tožencema, to pa je njihovo medsebojno razmerje iz kreditne pogodbe. Za zastaranje terjatev tožeče stranke do tožencev torej veljajo isti zastaralni roki kot za zastaranje terjatev banke do tožencev kot kreditojemalcev.
Če upnik na poziv sodišča ne odgovori na ugovor dolžnika zoper izdan sklep o začasni odredbi, sodišča odloči o ugovoru, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Spor zaradi izpraznitve poslovnega prostora zaradi poteka najemne pogodbe je res spor iz najemnega razmerja, vendar pa je za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku pomembno, ali je tožena stranka na podlagi vlaganj postala solastnica spornih poslovnih prostorov. Solastnik ima namreč pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, kakor tudi pravico razpolagati s svojim delom. Obstoj morebitne solastninske pravice tožene stranke na najetem poslovnem prostoru je zato predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka na izpraznitev tega prostora.
Trasant kot menični dolžnik ter avalist kot porok lahko ugovarjata imetniku menice - remitentu, da je izdano bianco menico izpolnil v nasprotju s pooblastilom.
Podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. čl. ZGD). Zato zatrjevano prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja odgovornosti ("bivšega" podjetnika) za obveznosti, nastale v času opravljanja podjetniške dejavnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnica je v (delnem) ugovoru navedla, da naj bi bilo pri obračunu zamudnih obresti v znesku 128.763,90 SIT dogovorjeno plačilo zamudnih obresti po poteku 60-dnevnega (in ne 8-dnevnega) roka, kar naj bi izhajalo iz računov in naročilnice, ki jih je ugovoru priložila. Zato naj bi plačilo spornega obračuna zamudnih obresti tudi zavrnila.
Če je zavarovalnica plačala dolg, ker je toženec pri njej zavaroval odplačilo kredita, se zastaralni rok zavarovalnice proti njenemu zavarovancu presoja po 3. odst. 380. člena ZOR v zvezi s 1. odst. 380. člena ZOR.
ZGD člen 394, 394/2, 456, 394, 394/2, 456. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4, 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1, 27, 27/4, 32, 32/1.
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra
Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje
Morebitna grožnja, da delavec ne bo dobil plače za določeni mesec, če ne podpiše sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ni takega pomena, da bi lahko bila podana napaka volje ob podpisu takega sporazuma.
krajevna pristojnost - pravnomočnost - izvršljivost - potrdilo o izvršljivosti
Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.
ZPP v 3. odst. 111. čl. določa, da se rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je začel rok teči. Navedeno določilo torej opredeljuje dan izteka roka, ne pa tudi dan začetka teka roka. Tega kot splošno določilo opredeljuje 2. odst. 111. čl. ZPP, po katerem se dan vročitve ne všteje v začetek teka pritožbenega roka, pač pa se vzame začetek roka prvi naslednji dan. Čeprav navedeno določilo opredeljuje začetek teka roka za primer, ko je rok določen po dnevih, je potrebno navedeno določilo uporabiti tudi v primeru določenega mesečnega roka.
vsebina predloga za izvršbo - verodostojna listina - naročilo - ugovor - dokazno breme
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik priložiti samo verodostojno listino (2. odst. 41. čl. ZIZ), ne pa tudi naročilnico in morebitne druge listinske dokumentacije. Na dolžniku je dokazno breme, da izpodbija materialno podlago poslovnega razmerja, ki je bilo osnova za izdajo verodostojnih listin - računov, zato upnik v fazi dovolitve izvršbe ni dolžan dokazovati, da je zares opravil storitve, katerih plačilo izterjuje na podlagi verodostojnih listin.
Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.