pristojnost - stvarna pristojnost - odgovornost družbenika za dolg družbe
V primeru prenehanja pravne osebe na podlagi 1.odstavka 37.člena ZFPPod je ena od posledic izbrisa po ZFPPod tudi osebna odgovornost delničarjev oziroma družbenikov za obveznosti družbe, saj 4.odstavek 27.člena ZFPPod določa pravno fikcijo (neizpodbitno pravno domnevo), da so delničarji oziroma družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (1.odstavek 394.člena ZGD). Z izbrisom družbe iz sodnega registra pa ni mogoče več govoriti o družbenikih neke družbe, saj družba z izbrisom preneha obstajati. Iz povedanega tako sledi, da v primeru izbrisa družbe po določbah ZFPPod njeni družbeniki odgovarjajo kot fizične osebe in ne kot družbeniki, zaradi česar gre v konkretnem primeru za spor med državo in fizično osebo, ki je civilni in ne gospodarski spor.
SZ člen 24/1, 29, 31/1, 31/3, 24/1, 29, 31/1, 31/3. ZPP člen 76/3, 81/1, 105/2, 187, 76/3, 81/1, 105/2, 187.
poprava tožbe - sprememba tožbe - pogodba o upravljanju - pooblastilo za pravdo
Prvotno označena tožeča stranka "lastniki večstanovanjske hiše, Trubarjeva .. Ljubljana" ni bila niti fizična, niti pravna oseba, zato ni mogla biti pravdna stranka, niti ji ni pravdne sposobnosti v smislu 3. odstavka 76. člena ZPP podelilo sodišče. Navedba poimensko naštetih lastnikov kot fizičnih in pravnih oseb zato ne more predstavljati subjektivne spremembe tožbe, pač pa le popravo tožbe skladno s 1. odstavkom 81. člena ZPP. Kadar s pogodbo o upravljanju lastniki v večstanovanjski hiši upravnika pooblastijo za zastopanje pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, kar izrecno dopušča 29. člen SZ, posebno pravdno pooblastilo lastnikov - podpisnikov pogodbe o upravljanju ni več potrebno. Tako pravdno pooblastilo pa se ne more raztezati na tiste lastnike večstanovanjske hiše, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali,
Lastnik služne stvari lahko zahteva odpravo služnosti le takrat, če so se spremenile okoliščine, v katerih in zaradi katerih je bila služnost pridobljena. Zahtevek na prestavitev služnosti izhaja iz predpostavke, da obstaja druga, v tožbenem zahtevku "ponujena" pot, ki je enakovredna obstoječi služnostni poti, bodisi na istem oziroma drugem zemljišču istega lastnika ali pa izjemoma - ob njegovi privolitvi - tudi na zemljišču tretjega lastnika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnica je v (delnem) ugovoru navedla, da naj bi bilo pri obračunu zamudnih obresti v znesku 128.763,90 SIT dogovorjeno plačilo zamudnih obresti po poteku 60-dnevnega (in ne 8-dnevnega) roka, kar naj bi izhajalo iz računov in naročilnice, ki jih je ugovoru priložila. Zato naj bi plačilo spornega obračuna zamudnih obresti tudi zavrnila.
Če je zavarovalnica plačala dolg, ker je toženec pri njej zavaroval odplačilo kredita, se zastaralni rok zavarovalnice proti njenemu zavarovancu presoja po 3. odst. 380. člena ZOR v zvezi s 1. odst. 380. člena ZOR.
Podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. čl. ZGD). Zato zatrjevano prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja odgovornosti ("bivšega" podjetnika) za obveznosti, nastale v času opravljanja podjetniške dejavnosti.
Trasant kot menični dolžnik ter avalist kot porok lahko ugovarjata imetniku menice - remitentu, da je izdano bianco menico izpolnil v nasprotju s pooblastilom.
ZGD člen 394, 394/2, 456, 394, 394/2, 456. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4, 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1, 27, 27/4, 32, 32/1.
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra
Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje
Morebitna grožnja, da delavec ne bo dobil plače za določeni mesec, če ne podpiše sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ni takega pomena, da bi lahko bila podana napaka volje ob podpisu takega sporazuma.
ZPP v 3. odst. 111. čl. določa, da se rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je začel rok teči. Navedeno določilo torej opredeljuje dan izteka roka, ne pa tudi dan začetka teka roka. Tega kot splošno določilo opredeljuje 2. odst. 111. čl. ZPP, po katerem se dan vročitve ne všteje v začetek teka pritožbenega roka, pač pa se vzame začetek roka prvi naslednji dan. Čeprav navedeno določilo opredeljuje začetek teka roka za primer, ko je rok določen po dnevih, je potrebno navedeno določilo uporabiti tudi v primeru določenega mesečnega roka.
vsebina predloga za izvršbo - verodostojna listina - naročilo - ugovor - dokazno breme
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik priložiti samo verodostojno listino (2. odst. 41. čl. ZIZ), ne pa tudi naročilnico in morebitne druge listinske dokumentacije. Na dolžniku je dokazno breme, da izpodbija materialno podlago poslovnega razmerja, ki je bilo osnova za izdajo verodostojnih listin - računov, zato upnik v fazi dovolitve izvršbe ni dolžan dokazovati, da je zares opravil storitve, katerih plačilo izterjuje na podlagi verodostojnih listin.
krajevna pristojnost - pravnomočnost - izvršljivost - potrdilo o izvršljivosti
Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.
Za priposestvovanje stvarne služnosti je potrebno, da lastnik gospodujoče stvari dejansko in neovirano izvršuje upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost, 20 let. Posebej je v 54. členu ZTLR poudarajen pogoj, da lastnik služeče stvariizvrševanju ni nasprotoval, razen tega pa je pogoj za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem tudi to, da ne gre za prekarij, da služnost ni bila dovoljena le do poreklica.
Četudi bi toženci škodo povzročili skupaj, gre le za navadne materialne sospornike, zato se pritožba, ki je bila utemeljeno vložena s strani enega od njih, ne razteza na ostale.
Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, je spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za katerega je pristojno socialno sodišče.
Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.