Ker izvršiteljica ni predložila dokazila o stroških, kakor to zahteva Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno stroške izvršiteljice zavrnilo.
Tožnik, ki med pravdo odsvoji vtoževano denarno terjatev, obdrži status tožeče stranke, mora pa tožbeni zahtevek prilagoditi tako, da je toženec dolžan vtoževano denarno terjatev plačati pridobitelju denarne terjatve.
Če upnik na poziv sodišča ne odgovori na ugovor dolžnika zoper izdan sklep o začasni odredbi, sodišča odloči o ugovoru, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. čl. ZGD). Zato zatrjevano prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja odgovornosti ("bivšega" podjetnika) za obveznosti, nastale v času opravljanja podjetniške dejavnosti.
Če je zavarovalnica plačala dolg, ker je toženec pri njej zavaroval odplačilo kredita, se zastaralni rok zavarovalnice proti njenemu zavarovancu presoja po 3. odst. 380. člena ZOR v zvezi s 1. odst. 380. člena ZOR.
ZGD člen 394, 394/2, 456, 394, 394/2, 456. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4, 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1, 27, 27/4, 32, 32/1.
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra
Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnica je v (delnem) ugovoru navedla, da naj bi bilo pri obračunu zamudnih obresti v znesku 128.763,90 SIT dogovorjeno plačilo zamudnih obresti po poteku 60-dnevnega (in ne 8-dnevnega) roka, kar naj bi izhajalo iz računov in naročilnice, ki jih je ugovoru priložila. Zato naj bi plačilo spornega obračuna zamudnih obresti tudi zavrnila.
Trasant kot menični dolžnik ter avalist kot porok lahko ugovarjata imetniku menice - remitentu, da je izdano bianco menico izpolnil v nasprotju s pooblastilom.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.
ZPP v 3. odst. 111. čl. določa, da se rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je začel rok teči. Navedeno določilo torej opredeljuje dan izteka roka, ne pa tudi dan začetka teka roka. Tega kot splošno določilo opredeljuje 2. odst. 111. čl. ZPP, po katerem se dan vročitve ne všteje v začetek teka pritožbenega roka, pač pa se vzame začetek roka prvi naslednji dan. Čeprav navedeno določilo opredeljuje začetek teka roka za primer, ko je rok določen po dnevih, je potrebno navedeno določilo uporabiti tudi v primeru določenega mesečnega roka.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje
Morebitna grožnja, da delavec ne bo dobil plače za določeni mesec, če ne podpiše sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ni takega pomena, da bi lahko bila podana napaka volje ob podpisu takega sporazuma.
vsebina predloga za izvršbo - verodostojna listina - naročilo - ugovor - dokazno breme
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik priložiti samo verodostojno listino (2. odst. 41. čl. ZIZ), ne pa tudi naročilnico in morebitne druge listinske dokumentacije. Na dolžniku je dokazno breme, da izpodbija materialno podlago poslovnega razmerja, ki je bilo osnova za izdajo verodostojnih listin - računov, zato upnik v fazi dovolitve izvršbe ni dolžan dokazovati, da je zares opravil storitve, katerih plačilo izterjuje na podlagi verodostojnih listin.
krajevna pristojnost - pravnomočnost - izvršljivost - potrdilo o izvršljivosti
Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.
Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, je spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za katerega je pristojno socialno sodišče.
Pred pravdo izdelano izvedensko mnenje, ki ga izdela izvedenec po naročilu ene izmed strank, se lahko upošteva in oceni kot listinski dokaz, če se s tem strinjata obe stranki, sicer pa le kot navedbe stranke.
Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.