Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, je spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za katerega je pristojno socialno sodišče.
Pred pravdo izdelano izvedensko mnenje, ki ga izdela izvedenec po naročilu ene izmed strank, se lahko upošteva in oceni kot listinski dokaz, če se s tem strinjata obe stranki, sicer pa le kot navedbe stranke.
Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.
Izvršilno sodišče je pri odločanju vezano na načelo stroge formalne legalitete. Izvršba se ne dovoli, če predlagana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu.
Določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke. Vendar pa je navedena dispozicija tožeče stranke omejena. Določilo tretjega odstavka 44. člena namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. O tem sodišče, ki je prejelo tožbo, odloči takoj s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi bilo mogoče uspešno izpodbiti izbrisni razlog iz 2. točke 1. odst. 25. člena ZFPPod ugotovljen na podlagi domneve iz 2. odst. 25. člena ZFPPod, le z dokazom o obstoju premoženja v času izdaje sklepa o začetku postopka izbrisa, ali pa z dokazom o obstoju izplačil na žiro računu v času, na katerega se nanaša obvestilo Agencije, ki je podlaga sklepu o začetku postopka izbrisa.
Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra se je vročil družbi (primerjaj tretji odstavek 32. člena ZFPPod), o izbrisu pa se družbenike in upnike seznani z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije (primerjaj prvi odstavek 33. člena v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZFPPod). Pritožnica je bila torej o izdanem sklepu o izbrisu družbe obveščena z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in osebna vročitev sklepa o izbrisu družbe družbeniku po zakonu ni potrebna.
ugovor zoper sklep - procesna legitimacija - dovoljenost pritožbe
Ggospodarska družba ni vložila ugovora proti sklepu začetku postopka izbrisa, zaradi česar je izgubila procesno legitimacijo vložiti pritožbo. Njena pritožba zato ni dovoljena.
V obravnavanem primeru ni bilo dejanske podlage za uporabo določila 305. člena ZPP-77. Če je namreč sodišče prve stopnje po končanju prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je ugodilo predlogu tožnikov, da se izda sodba zaradi izostanka, štelo oziroma ugotovilo, da za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji, bi moralo predlog tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka s sklepom zavrniti in po njegovi pravnomočnosti, razpisati nov narok za glavno obravnavo.
Pritožbeno sodišče se sicer načelno ne strinja z oceno prvostopnega sodišča, da preusmeritev prometa iz glavne mestne vpadnice na stransko cesto ni upravičen razlog za zamudo glavne obravnave, saj se zaradi take preusmeritve prometa praviloma bistveno poveča čas, potreben za prihod na ciljno mesto.
Četudi so se od izdaje odločbe o določitvi preživnine spremenile, ostane višina te enaka, če so se okoliščine spreminjale usklajeno tako, da je sorazmerje med dejavniki po 79. čl. ZZZDR ostalo enako.
izpraznitev stanovanja - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalsko razmerje
1. Ker prvi toženec od avgusta 1991 ni uporabljal spornega stanovanja, mu je v skladu z določbo 1. odstavka 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo, in mora stanovanje izprazniti. 2. Glede na določbo 1. odstavka 76. člena ZSR preneha tudi pravica podstanovalca, da po podstanovalski pogodbi uporablja stanovanjske prostore, če preneha pravica imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanje. Tudi druga toženka, kot podstanovalka prvega toženca, torej nima pravice uporabljati sporno stanovanje. 3. Izpraznitev stanovanja pomeni poleg prenehanja uporabe prostorov, tudi izročitev stanovanja, v stanju, v kakršnem je bilo ob sklenitvi pogodbe, brez preostalih stvari in oseb ter izročitev ključev.
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Ker je imela tožena stranka v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti podlago za "porušitev ... mejnega zidu dovozne rampe", očitano dejanje ni samovoljno in protipravno, ter ne predstavlja motenja posesti.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - tuja valuta - tečaj
Čeprav v izvršilnem naslovu - plačilnem nalogu ni določen način preračunavanja tuje valute v slovenski tolar, je tak izvršilni naslov vseeno primeren za izvršbo, ker je določljiv.
ZPP (1977) člen 206, 206/1, 206/3, 206, 206/1, 206/3.
stranska intervencija - posredovanje
Ena od predpostavk za dopustnost intervencije je t.i. intervencijski interes. Tega oziroma svojo upravičenost ter dopustnost intervencije intervenient napove (v obravnavanem primeru s pismeno vlogo) tako, da pove, kateri stranki se pridružuje in opiše razmerje do tiste stranke, ki se ji pridružuje. Ali povedano drugače, dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist od tega, da ena stranka zmaga v sporu, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi.
ZPP (1977) člen 332, 332/4, 332, 332/4. ZPP člen 318, 318/3, 499, 499/2, 318, 318/3, 499, 499/2.
poprava tožbe - zavrnitev zahteve - ZPP
Ker je bila tožba v obravnavani zadevi tožencu vročena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 318. člena ZPP, ampak določbe 332. člena ZPP/77 (drugi odstavek 499. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, zato v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
ZOR člen 192, 192. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delodajalca
Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, za katero je odgovoren, je podana tudi obveznost delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 37/89). Ker mora delavec v trajanju sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zmanjševati škodo, ki nastaja zaradi take nezakonite odločitve, mora sodišče pri odločanju o delavčevemu reparacijskemu zahtevku upoštevati ves dodatnI zaslužek, ki ga je delavec v tem času pridobil, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor delodajalca - tožene stranke. Delodajalec mora tekom sodnega postopka dokazati vrsto in višino zaslužka, česar tožena stranka tekom postopka ni storila, v pritožbi pa sme pritožnik po 1. odst. 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej.