Izvršilno sodišče je pri odločanju vezano na načelo stroge formalne legalitete. Izvršba se ne dovoli, če predlagana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu.
Četudi bi toženci škodo povzročili skupaj, gre le za navadne materialne sospornike, zato se pritožba, ki je bila utemeljeno vložena s strani enega od njih, ne razteza na ostale.
Za priposestvovanje stvarne služnosti je potrebno, da lastnik gospodujoče stvari dejansko in neovirano izvršuje upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost, 20 let. Posebej je v 54. členu ZTLR poudarajen pogoj, da lastnik služeče stvariizvrševanju ni nasprotoval, razen tega pa je pogoj za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem tudi to, da ne gre za prekarij, da služnost ni bila dovoljena le do poreklica.
Z nadomestitvijo pogodbe o upravljanju sodišče s svojim sklepom nadomesti pogodbeno voljo lastnikov stanovanj (22. člen SZ v zvezi z 26. členom Zakona o obligacijskih razmerjih) oziroma namesto njih uredi njihova medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča. Brezpredmetno je ali so vsi predlagatelji v tej zadevi tudi legitimirani za vložitev predloga. Za postopanje sodišča je zadostovalo, da je legitimiran eden od njih.
Določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke. Vendar pa je navedena dispozicija tožeče stranke omejena. Določilo tretjega odstavka 44. člena namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. O tem sodišče, ki je prejelo tožbo, odloči takoj s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
ugovor zoper sklep - procesna legitimacija - dovoljenost pritožbe
Ggospodarska družba ni vložila ugovora proti sklepu začetku postopka izbrisa, zaradi česar je izgubila procesno legitimacijo vložiti pritožbo. Njena pritožba zato ni dovoljena.
Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi bilo mogoče uspešno izpodbiti izbrisni razlog iz 2. točke 1. odst. 25. člena ZFPPod ugotovljen na podlagi domneve iz 2. odst. 25. člena ZFPPod, le z dokazom o obstoju premoženja v času izdaje sklepa o začetku postopka izbrisa, ali pa z dokazom o obstoju izplačil na žiro računu v času, na katerega se nanaša obvestilo Agencije, ki je podlaga sklepu o začetku postopka izbrisa.
Pritožbeno sodišče se sicer načelno ne strinja z oceno prvostopnega sodišča, da preusmeritev prometa iz glavne mestne vpadnice na stransko cesto ni upravičen razlog za zamudo glavne obravnave, saj se zaradi take preusmeritve prometa praviloma bistveno poveča čas, potreben za prihod na ciljno mesto.
V obravnavanem primeru ni bilo dejanske podlage za uporabo določila 305. člena ZPP-77. Če je namreč sodišče prve stopnje po končanju prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je ugodilo predlogu tožnikov, da se izda sodba zaradi izostanka, štelo oziroma ugotovilo, da za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji, bi moralo predlog tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka s sklepom zavrniti in po njegovi pravnomočnosti, razpisati nov narok za glavno obravnavo.
Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra se je vročil družbi (primerjaj tretji odstavek 32. člena ZFPPod), o izbrisu pa se družbenike in upnike seznani z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije (primerjaj prvi odstavek 33. člena v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZFPPod). Pritožnica je bila torej o izdanem sklepu o izbrisu družbe obveščena z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in osebna vročitev sklepa o izbrisu družbe družbeniku po zakonu ni potrebna.
ZIZ člen 65, 65/1, 65, 65/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/1, 163/3.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor - povrnitev stroškov
Upnik ne more šele v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo ugovoru tretjega, ker upnik nanj ni odgovoril, uveljavljati razlogov za to, da je stroške izvršilnega postopka krivdno povzročil tretji in mu jih je zato dolžan povrniti. Pravilna je odločitev o povrnitvi stroškov ugovornega postopka v skladu z uspehom.
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Ker je imela tožena stranka v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti podlago za "porušitev ... mejnega zidu dovozne rampe", očitano dejanje ni samovoljno in protipravno, ter ne predstavlja motenja posesti.
ZPP (1977) člen 206, 206/1, 206/3, 206, 206/1, 206/3.
stranska intervencija - posredovanje
Ena od predpostavk za dopustnost intervencije je t.i. intervencijski interes. Tega oziroma svojo upravičenost ter dopustnost intervencije intervenient napove (v obravnavanem primeru s pismeno vlogo) tako, da pove, kateri stranki se pridružuje in opiše razmerje do tiste stranke, ki se ji pridružuje. Ali povedano drugače, dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist od tega, da ena stranka zmaga v sporu, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi.
ZOR člen 192, 192. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delodajalca
Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, za katero je odgovoren, je podana tudi obveznost delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 37/89). Ker mora delavec v trajanju sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zmanjševati škodo, ki nastaja zaradi take nezakonite odločitve, mora sodišče pri odločanju o delavčevemu reparacijskemu zahtevku upoštevati ves dodatnI zaslužek, ki ga je delavec v tem času pridobil, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor delodajalca - tožene stranke. Delodajalec mora tekom sodnega postopka dokazati vrsto in višino zaslužka, česar tožena stranka tekom postopka ni storila, v pritožbi pa sme pritožnik po 1. odst. 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej.
izpraznitev stanovanja - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalsko razmerje
1. Ker prvi toženec od avgusta 1991 ni uporabljal spornega stanovanja, mu je v skladu z določbo 1. odstavka 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo, in mora stanovanje izprazniti. 2. Glede na določbo 1. odstavka 76. člena ZSR preneha tudi pravica podstanovalca, da po podstanovalski pogodbi uporablja stanovanjske prostore, če preneha pravica imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanje. Tudi druga toženka, kot podstanovalka prvega toženca, torej nima pravice uporabljati sporno stanovanje. 3. Izpraznitev stanovanja pomeni poleg prenehanja uporabe prostorov, tudi izročitev stanovanja, v stanju, v kakršnem je bilo ob sklenitvi pogodbe, brez preostalih stvari in oseb ter izročitev ključev.
Četudi so se od izdaje odločbe o določitvi preživnine spremenile, ostane višina te enaka, če so se okoliščine spreminjale usklajeno tako, da je sorazmerje med dejavniki po 79. čl. ZZZDR ostalo enako.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - tuja valuta - tečaj
Čeprav v izvršilnem naslovu - plačilnem nalogu ni določen način preračunavanja tuje valute v slovenski tolar, je tak izvršilni naslov vseeno primeren za izvršbo, ker je določljiv.