Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Ker je imela tožena stranka v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti podlago za "porušitev ... mejnega zidu dovozne rampe", očitano dejanje ni samovoljno in protipravno, ter ne predstavlja motenja posesti.
ZPP (1977) člen 332, 332/4, 332, 332/4. ZPP člen 318, 318/3, 499, 499/2, 318, 318/3, 499, 499/2.
poprava tožbe - zavrnitev zahteve - ZPP
Ker je bila tožba v obravnavani zadevi tožencu vročena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 318. člena ZPP, ampak določbe 332. člena ZPP/77 (drugi odstavek 499. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, zato v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
ZPP (1977) člen 206, 206/1, 206/3, 206, 206/1, 206/3.
stranska intervencija - posredovanje
Ena od predpostavk za dopustnost intervencije je t.i. intervencijski interes. Tega oziroma svojo upravičenost ter dopustnost intervencije intervenient napove (v obravnavanem primeru s pismeno vlogo) tako, da pove, kateri stranki se pridružuje in opiše razmerje do tiste stranke, ki se ji pridružuje. Ali povedano drugače, dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist od tega, da ena stranka zmaga v sporu, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Upnik je predlogu za izvršbo priložil le fotokopijo sodbe, za katero trdi, da v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Prav tako na predloženi listini ni potrdila o izvršljivosti. Predlogu za izvršbo priložena listina ne ustreza zahtevi iz 1. odst. 42. člena ZIZ, zato sodišče prve stopnje na podlagi tako oblikovno in vsebinsko pomanjkljive listine predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti.
Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del tj. zoper izrek sklepa. Pritožba zoper obrazložitev ni dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Pooblaščenka ni izkazala, da naj bi bila s pooblastilom v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pooblaščena za zastopanje dolžnika do pravnomočnosti izvršilnega postopka, niti obsega zatrjevanega pooblastila.
ZPPSL člen 14, 14/2, 15, 14, 14/2, 15. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravno sredstvo
V obravnavanem primeru je pritožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je stečajni senat sodišča prve stopnje odločil o njegovem ugovoru zoper odredbo. Po določbi 2. odst. 14. čl. ZPPSL pa zoper takšen sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je sicer izpodbajni sklep opremilo tudi s pravnim poukom o dovoljenosti pravnega sredstva, vendar pa nepravilen pravni pouk ne more spremeniti objektivnega prava.
V predlogu za izvršbo je kot dolžnik označena fizična oseba, in sicer samostojni podjetnik M.N. z obratovalnico "Ž.L.". Na verodostojnih listinah je dolžnik označen sicer nepopolno - le z navedbo obratovalnice, vendar pa je bil M.N. kot samostojnemu podjetniku sklep o izvršbi tudi vročen.
Sodišče ob razdružitvi skupnega premoženja izbere tak način delitve, ki se ob primeroma navedenih merilih v 122. in 123. čl. ZNP najbolj prilega vsem okoliščinam primera.
Identiteta tožbenega zahtevka je podana, če gre za iste stranke in identičen tožbeni predlog. To ne pomeni zgolj tega, da se predlog enako glasi, marveč da izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
Za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje niti ZIZ niti ZNVP ne predpisujeta izključne krajevne pristojnosti. Zato se sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP (po kateri se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno), ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.