Kadar je potrebno vrniti z odločbo, izdano na podlagi sodbe, zaplenjeno premoženje, se uporabi prvi odstavek 145. člena ZIKS. Omenjeno določbo citiranega člena je potrebno razlagati tako, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu, če je ta (še) živ, če pa je umrl, se premoženje vrne dedičem.
ZOR člen 192, 192. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delodajalca
Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, za katero je odgovoren, je podana tudi obveznost delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 37/89). Ker mora delavec v trajanju sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zmanjševati škodo, ki nastaja zaradi take nezakonite odločitve, mora sodišče pri odločanju o delavčevemu reparacijskemu zahtevku upoštevati ves dodatnI zaslužek, ki ga je delavec v tem času pridobil, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor delodajalca - tožene stranke. Delodajalec mora tekom sodnega postopka dokazati vrsto in višino zaslužka, česar tožena stranka tekom postopka ni storila, v pritožbi pa sme pritožnik po 1. odst. 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej.
Četudi so se od izdaje odločbe o določitvi preživnine spremenile, ostane višina te enaka, če so se okoliščine spreminjale usklajeno tako, da je sorazmerje med dejavniki po 79. čl. ZZZDR ostalo enako.
ZPPSL člen 14, 14/2, 15, 14, 14/2, 15. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravno sredstvo
V obravnavanem primeru je pritožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je stečajni senat sodišča prve stopnje odločil o njegovem ugovoru zoper odredbo. Po določbi 2. odst. 14. čl. ZPPSL pa zoper takšen sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je sicer izpodbajni sklep opremilo tudi s pravnim poukom o dovoljenosti pravnega sredstva, vendar pa nepravilen pravni pouk ne more spremeniti objektivnega prava.
V predlogu za izvršbo je kot dolžnik označena fizična oseba, in sicer samostojni podjetnik M.N. z obratovalnico "Ž.L.". Na verodostojnih listinah je dolžnik označen sicer nepopolno - le z navedbo obratovalnice, vendar pa je bil M.N. kot samostojnemu podjetniku sklep o izvršbi tudi vročen.
Pooblaščenka ni izkazala, da naj bi bila s pooblastilom v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pooblaščena za zastopanje dolžnika do pravnomočnosti izvršilnega postopka, niti obsega zatrjevanega pooblastila.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Upnik je predlogu za izvršbo priložil le fotokopijo sodbe, za katero trdi, da v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Prav tako na predloženi listini ni potrdila o izvršljivosti. Predlogu za izvršbo priložena listina ne ustreza zahtevi iz 1. odst. 42. člena ZIZ, zato sodišče prve stopnje na podlagi tako oblikovno in vsebinsko pomanjkljive listine predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti.
Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del tj. zoper izrek sklepa. Pritožba zoper obrazložitev ni dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Sodišče ob razdružitvi skupnega premoženja izbere tak način delitve, ki se ob primeroma navedenih merilih v 122. in 123. čl. ZNP najbolj prilega vsem okoliščinam primera.
Identiteta tožbenega zahtevka je podana, če gre za iste stranke in identičen tožbeni predlog. To ne pomeni zgolj tega, da se predlog enako glasi, marveč da izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
Za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje niti ZIZ niti ZNVP ne predpisujeta izključne krajevne pristojnosti. Zato se sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP (po kateri se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno), ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.