ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3a, 3a/2, 152. GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-25, 82. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/2, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - vzdrževalna dela - odprt sezonski gostinski vrt
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvam organa, da je leta 2018, v času veljavnosti ZGO-1, izvedel poseg v obliki betonske plošče z lesenim tlakom in strešno konstrukcijo, krito s premičnim platnom, ki je v višjem delu pritrjena v fasado obstoječe stavbe, na nižjem delu pa podprta s štirimi kovinskimi stebri, ki so privijačeni v temeljno betonsko ploščo. Prav tako ne ugovarja ugotovljenim gabaritom, kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe, niti ugotovitvam, da je poseg funkcionalno povezan z osnovnim objektom, to je gostinskim lokalom, in sicer tako, da se uporablja kot gostinski vrt. Glede na navedene dejanske ugotovitve, se sodišče strinja z organom, da gre v obravnavanem primeru za objekt, kot je opredeljen v 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 (kakor tudi 25. točki prvega odstavka 3. člena GZ), saj je, kot ugotavlja organ, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov ter z gradbenimi deli (betonsko ploščo) povezan s tlemi. Ker organ ugotavlja tudi, da tožnik soglasja za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste ni pridobil, čemur tožnik prav tako ne oporeka, pa to glede na citirano določbo tretjega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje pomeni, da se obravnavani objekt že iz tega razloga ne more šteti za enostaven objekt.
Podlaga za ta ukrep je 2. točka prvega odstavka 92. člena GZ. Ker se prepoved nanaša na nedovoljeni objekt, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ni lastnik zemljišča, na katerem je izveden obravnavani objekt.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - sprememba pogojev poslovanja
Tožnik je izkoristil pravico do odpovedi, ki jo je na podlagi drugega odstavka 129. člena ZEKom-1 imel prav zato, ker je operater sam enostransko spremenil pogoje, določene v naročniški pogodbi. Ker pa je operater to storil še pred iztekom dogovorjenega minimalnega trajanja naročniškega razmerja, so ugodnosti, ki jih je tožnik prejel na račun dogovorjene „vezave“, strošek odpovedi naročniškega razmerja, ki ga mora nositi operater.
Sodišče ugotavlja, da se je v dveh zadevah obravnavalo identično dejansko stanje, pri čemer so organi in sodišče v enem primeru šteli, da je dokazano, da je imenovani upravičenec do denacionalizacije, v drugem pa, da temu ni tako. Takšno odločanje ni razlog za obnovo in ni v nasprotju z zakonom, saj ZUP vezanost na dejansko stanje, ki ga je v končanem postopku ugotovil drug organ, določa le za obsodilno kazensko sodbo, ko je organ na tako sodbo vezan, če gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost (149. člen ZUP). Glede na navedeno je torej toženka ravnala pravilno, ko je presodila, da ne gre za predhodno vprašanje, ampak da tožnik dejansko zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, kar pomeni, da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana, in je na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP predlog utemeljeno zavrgla.
Izpodbijani akt bi lahko posegel v položaj tožnikov, če bi bilo izvajanje v zemljiški knjigi vknjižene služnosti zaradi gradnje objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, onemogočeno ali oteženo glede na stanje pred izdajo odločbe, ki gradnjo dovoljuje. Tožnika nista zagovornika javne koristi in zato ne moreta posplošeno uveljavljati tistih ugovorov o nezakonitosti izpodbijanega akta, zaradi katerih ta akt, tudi če bi bil nezakonit, ne bi posegel v njun pravni položaj. Sodišče tako ugotavlja, da ne pojasnita, čemu naj bi ju morebiti dvakrat izdano upravno dovoljenje oviralo ali onemogočalo pri izvrševanju njune pravice, zato njunega tožbenega ugovora, da naj bi šlo za upravno stvar, o kateri je bilo že odločeno oziroma o kateri že teče postopek, ni posebej presojalo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
Organ za BPP je dolžan presoditi okoliščine in dejstva o zadevi, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. V okvir te presoje spada tudi presoja okoliščin in dejstev zadeve z vidika, ali so sploh izpolnjene procesne predpostavke za vodenje postopka, med katerimi je tudi predpostavka, da je za postopek pristojno slovensko sodišče.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 12, 12/1, 12/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - pomožni kmetijski objekt
V tem primeru ne gre za enoetažen objekt in podporni zid presega dimenzije, ki so po predpisih določene za enostavne objekte, zato sodišče pritrjuje organoma obeh stopenj, da bi si tožnica kot investitorka v tem primeru morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga nesporno nima.
ZBPP člen 13. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik je že v upravnem postopku organu za BPP poslal (med drugim) tudi Dogovor o poravnavi dolga. Organ je listino prejel 24. 2. 2020, torej pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar pa iz razlogov izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi jo pri svoji odločitvi organ upošteval oziroma da bi se do nje vsaj opredelil.
javni razpis - zahtevek za izplačilo sredstev - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev
Tožena stranka je dolžna pred izplačilom sredstev preveriti, ali tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje. Zahtevek za izplačilo sredstev je namreč nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge oz. zahteve za drugo obravnavo, ki ni popravljena in dopolnjena v odrejenem roku ali v primeru, da je prepozna ali anonimna, je predsednik Komisije pooblaščen, da jo zavrže.
Za sklepanje, da je bil objekt tožnikov na kanalizacijsko omrežje priklopljen zakonito, načeloma zadostuje, da ni bil izveden v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, zato je zmotno stališče toženke, da priklopa ni mogoče šteti za zakonitega zgolj zato, ker tožnikom ni bilo izdano še formalno soglasje v skladu z določbami Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode ter določbe Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora. Na druge okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o morebitni nezakonitosti priklopa (npr. neizpolnjevanje nadaljnjih pogojev iz navedenih predpisov), pa se toženka ne sklicuje.
obsojenec - kazen zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - obrazložitev odločbe - prosti preudarek
Organ mora v odločbi, s katero namesti obsojenca v strožji režim, izkazati, da je ta s svojim vedenjem strokovne delavce zavoda motil s tako intenziteto, da je to resno vplivalo na izvajanje njihovega dela (na primer: z žalitvami, grožnjami, glasnim izražanjem osebnih zahtev oziroma npr. da bi se mu pridružil pri takšnem vedenju še kakšen drug obsojenec), kar je terjalo tako ukrepanje, kakor je namestitev v poseben strožji režim. Takšne ocene pa niti prvostopenjski organ, niti pritožbeni organ v izpodbijani odločbi nista napravila, saj nista ocenila tožnikovega vedenja v luči povezave med zatrjevanimi dogodki in hujšo motnjo za delo osebja zavoda.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - pravica do izjave - načelo sorazmernosti
Sodišče ne verjame tožniku, da ni storil očitanih dejanj ogrožanja svojega življenja in življenja drugih ter premoženja (na razgovoru 8. 4. 2020 je namreč priznal grožnje zdravniku in razbitje stekla (s tem povezana izpovedba na glavni obravnavi, da je steklo razbil nenamerno, je ob upoštevanju obširne (povzete) dokumentacije v upravnem spisu o njegovi dosedanje agresivnosti neprepričljiva), iz tožbenih navedb pa je prav tako razvidno, da je dejanja, ki jih je potrdil (tudi samopoškodbe), storil v stiski zaradi pomanjkanja zdravil). Tudi po presoji sodišča gre za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
Tožnik, kot direktor zavoda, ni ravnal skladno s predpisi in je nujna dela izvajanja gozdarske javne službe ustavil v nasprotju z njimi, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikovo ravnanje izkazuje zakonski dejanski stan iz tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Nadalje je s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzročil zavodu in s tem Republiki Sloveniji večjo škodo, s tem, ko je z nepravilnim delom ustavil izvajanje opravljanja del javne gozdarske službe in z nevestnim delom ob ugotovitvi, da bo izpadel del prihodkov zavoda ni takoj poskrbel za spremembo Programa dela in Finančnega načrta ZGT., s čimer je podan pogoj za njegovo razrešitev tudi po četrti alineji drugega odstavka 38. člena ZS.
Za odločanje o tožnikovi zahtevi za plačilo odškodnine zaradi prikrajšanja v izplačilu plače, sodišče v tem postopku nima podlage. V upravnem sporu sicer sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Take odločitve pa sodišče v tem primeru ni sprejelo. Sodišče je zato moralo v tem delu tožbo zavreči.
ZUP člen 2, 279, 279/1, 279/1-6. ZDOIONUS člen 27, 27/7.
določitev hišne številke - obvestilo o določitvi hišne številke - upravni akt - pravna sredstva - ničnost
Glede obvestila, za katerega tožnica uveljavlja ničnost, sedmi odstavek 27. člena ZDOIONUS izrecno določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Za postopek določitve hišne številke torej sam zakon določa, da ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. To pa pomeni tudi, da zoper obvestilo, ki ni odločba, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIONUS.
ZVKD-1 člen 3, 3-16, 28, 28/3, 29, 29/1, 29/2, 29/4, 29/11. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (2016) člen 107.
varstvo kulturne dediščine - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - kulturna krajina - predhodni preizkus tožbe - pravočasnost tožbe
Tožena stranka je pravilno in zakonito izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo investitorja za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za objekt, ki je že bil izgrajen, saj je pravilno ugotovila, da je poseg na že zgrajenem objektu v neskladju z varstvenim režimom območja kulturne dediščine, saj ne sledi značilnostim prostora in obstoječi grajeni strukturi, ki je v varovanem območju dediščine prepoznana kot varovana vrednota.
izjemna brezplačna pravna pomoč - zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - materialni pogoj - dohodek prosilca
V postopku dodelitve (izjemne) BPP je treba, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP, presojati, ali se je prosilec v položaju materialne ogroženosti znašel zaradi opravičenih in potrebnih stroškov, ki so povezani z njegovim zdravljenjem. Upoštevajo se samo opravičeni in potrebni stroški, torej stroški, ki so v vzročni zvezi z zdravstvenim stanjem prosilca in jih mora ta sam kriti.
Za začasni odvzem licence na podlagi 10. člena ZNPosr je bistveno, da nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja v predpisanem roku, navedena ugotovitev pa ni odvisna od dostave potrdila o udeležbi na izobraževanju. Tožniku tako ukrep začasnega odvzema licence ni bil izrečen, ker naj ne bi pravočasno dostavil potrdila, temveč iz razloga, ker se v roku ni udeležil dopolnilnega usposabljanja.
Tožena stranka je v določbah tretjega odstavka 144. člena ZUP imela zakonsko podlago za to, da je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku, brez udeležbe oziroma izjave tožnika in je odločitev oprla zgolj na podatke uradnih evidenc, s katerimi je razpolagala, to je podatke o (ne)opravi dopolnilnega usposabljanja, ki jih je vpogledala in ki med strankama niso sporni.
ZGO-1 člen 3a, 3a/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - oglaševanje na območju državnih cest - postavitev objekta za oglaševanje - enostavni objekti
Če soglasje zaradi neizpolnjenega odložnega pogoja ni povzročilo pravnih posledic, se ne more uporabiti kot podlaga za ugotovitev o izpolnjevanju pogojev, ki morajo biti v tem smislu izpolnjeni za zaključek, da gre za enostavni objekt, pri čemer mora biti takšno soglasje dano pred začetkom gradnje oglaševalskega objekta znotraj varovalnega pasu koridorja prometne infrastrukture, do česar v konkretnem primeru nedvomno ni prišlo.
Sodišče v upravnem sporu ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - odgovor na odgovor - namen brezplačne pravne pomoči - neutemeljena prošnja za brezplačno pravno pomoč - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo
Odgovor na odgovor na pritožbo v določbah ZPP ni predpisan, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP zanj ni utemeljena in po presoji sodišča presega tudi namen BPP iz določbe 1. člena ZBPP.