Za sklepanje, da je bil objekt tožnikov na kanalizacijsko omrežje priklopljen zakonito, načeloma zadostuje, da ni bil izveden v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, zato je zmotno stališče toženke, da priklopa ni mogoče šteti za zakonitega zgolj zato, ker tožnikom ni bilo izdano še formalno soglasje v skladu z določbami Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode ter določbe Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora. Na druge okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o morebitni nezakonitosti priklopa (npr. neizpolnjevanje nadaljnjih pogojev iz navedenih predpisov), pa se toženka ne sklicuje.
dohodnina - odmera dohodnine - odkupna vrednost - izplačilo odkupne vrednosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da gre za izplačilo iz naslova odkupne vrednosti zavarovanja zaradi izstopa iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ni navedeno med dohodki, ki so izvzeti iz obdavčenja oziroma je celo izrecno navedeno kot obdavčljivo med drugimi dohodki (po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - pravica do izjave - načelo sorazmernosti
Sodišče ne verjame tožniku, da ni storil očitanih dejanj ogrožanja svojega življenja in življenja drugih ter premoženja (na razgovoru 8. 4. 2020 je namreč priznal grožnje zdravniku in razbitje stekla (s tem povezana izpovedba na glavni obravnavi, da je steklo razbil nenamerno, je ob upoštevanju obširne (povzete) dokumentacije v upravnem spisu o njegovi dosedanje agresivnosti neprepričljiva), iz tožbenih navedb pa je prav tako razvidno, da je dejanja, ki jih je potrdil (tudi samopoškodbe), storil v stiski zaradi pomanjkanja zdravil). Tudi po presoji sodišča gre za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
predhodni preizkus tožbe - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Vrnitev v prejšnje stanje ni možna iz razloga, ker tožnici odločba prvostopenjskega organa ni bila vročena, kot je to navajala tožnica. Če pa zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni, se tak predlog kot nedovoljen zavrže.
Tožnik, kot direktor zavoda, ni ravnal skladno s predpisi in je nujna dela izvajanja gozdarske javne službe ustavil v nasprotju z njimi, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikovo ravnanje izkazuje zakonski dejanski stan iz tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Nadalje je s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzročil zavodu in s tem Republiki Sloveniji večjo škodo, s tem, ko je z nepravilnim delom ustavil izvajanje opravljanja del javne gozdarske službe in z nevestnim delom ob ugotovitvi, da bo izpadel del prihodkov zavoda ni takoj poskrbel za spremembo Programa dela in Finančnega načrta ZGT., s čimer je podan pogoj za njegovo razrešitev tudi po četrti alineji drugega odstavka 38. člena ZS.
Za odločanje o tožnikovi zahtevi za plačilo odškodnine zaradi prikrajšanja v izplačilu plače, sodišče v tem postopku nima podlage. V upravnem sporu sicer sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Take odločitve pa sodišče v tem primeru ni sprejelo. Sodišče je zato moralo v tem delu tožbo zavreči.
ZUP člen 2, 279, 279/1, 279/1-6. ZDOIONUS člen 27, 27/7.
določitev hišne številke - obvestilo o določitvi hišne številke - upravni akt - pravna sredstva - ničnost
Glede obvestila, za katerega tožnica uveljavlja ničnost, sedmi odstavek 27. člena ZDOIONUS izrecno določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Za postopek določitve hišne številke torej sam zakon določa, da ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. To pa pomeni tudi, da zoper obvestilo, ki ni odločba, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIONUS.
javni razpis - zahtevek za izplačilo sredstev - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev
Tožena stranka je dolžna pred izplačilom sredstev preveriti, ali tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje. Zahtevek za izplačilo sredstev je namreč nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
Za začasni odvzem licence na podlagi 10. člena ZNPosr je bistveno, da nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja v predpisanem roku, navedena ugotovitev pa ni odvisna od dostave potrdila o udeležbi na izobraževanju. Tožniku tako ukrep začasnega odvzema licence ni bil izrečen, ker naj ne bi pravočasno dostavil potrdila, temveč iz razloga, ker se v roku ni udeležil dopolnilnega usposabljanja.
Tožena stranka je v določbah tretjega odstavka 144. člena ZUP imela zakonsko podlago za to, da je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku, brez udeležbe oziroma izjave tožnika in je odločitev oprla zgolj na podatke uradnih evidenc, s katerimi je razpolagala, to je podatke o (ne)opravi dopolnilnega usposabljanja, ki jih je vpogledala in ki med strankama niso sporni.
ZSZ člen 58, 61. ZUP člen 214. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namen uporabe nepremičnine - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba temelji na zaključku, da tožnik nepremičnine ne uporablja v skladu z namembnostjo, ki izhaja iz enotnega gradbenega dovoljenja, spremembe enotnega gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja, po katerih bi moral objekt predstavljati turistične apartmaje in ne stanovanjske enote. Tožnik zoper ta dejstva, s katerimi organ ugotavlja rabo nepremičnine, ni ugovarjal.
Vendar pa po presoji sodišča toženka v odločbi ni ugotovila vseh tistih dejstev, ki so po 9. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran pravno relevantna, saj po tej določbi višina NUSZ ni odvisna od tega, ali je dejanska raba oziroma namembnost objekta taka, kot izhaja iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Višina nadomestila je odvisna od odstopanja dejanske rabe od namenske rabe nepremičnine po prostorskem izvedbenem aktu, te pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala. Drži tudi tožnikov očitek, da zgolj z navajanjem kratic, ob katerih je zapisano število točk, odločba ni obrazložena v skladu z 214. členom ZUP.
Pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence, zatrjuje stranka.
izjemna brezplačna pravna pomoč - zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - materialni pogoj - dohodek prosilca
V postopku dodelitve (izjemne) BPP je treba, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP, presojati, ali se je prosilec v položaju materialne ogroženosti znašel zaradi opravičenih in potrebnih stroškov, ki so povezani z njegovim zdravljenjem. Upoštevajo se samo opravičeni in potrebni stroški, torej stroški, ki so v vzročni zvezi z zdravstvenim stanjem prosilca in jih mora ta sam kriti.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri se že vodi postopek - alternativno reševanje sporov
Tožnici je bilo z odločbo že odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, ta pa zajema tudi stroške mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov. Ker so bili torej stroški svetovanja in zastopanja v postopku mediacije že zajeti z odločbo, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino ponovno prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZBPP pravilno zavrgel.
stroški postopka - zahteva za povračilo stroškov postopka - odmera stroškov - načelo uspeha - konec postopka - naslov za vročanje - vročanje odvetniku
Odločitev o odmeri stroškov davčnega postopka (izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovna pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled) je odvisna od uspeha ob koncu postopka. Upravni postopek se praviloma konča z izdajo odločbe ali sklepa v upravni zadevi in z vročitvijo te odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista dejanska in pravna podlaga
Dejansko stanje in pravna podlaga zakona se nista spremenili, saj se zahtevana pomoč za pravno svetovanje nanaša na vloženo tožbo zoper RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaradi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. O tožnikovem zahtevku za dodelitev pravne pomoči za pravno svetovanje je tako bilo že odločeno, zato je bila prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč pravilno zavržena.
Tožnik je le pavšalno navajal, da je bil v izvorni državi podvržen diskriminaciji zaradi berberske narodnosti, in ni konkretiziral, na kakšen način oziroma skozi katere ukrepe se je ta diskriminacija odražala. Nobena od njegovih navedenih trditev namreč ne predstavlja podvrženosti diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, ekonomske ali socialne diskriminacije oz. ravnanj, ki jih primeroma našteva Priročnik UNHCR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca (resno omejevanje pravice do pridobivanja sredstev za preživetje, preprečevanje izpovedovanja vere, onemogočanje dostopa do izobraževanja)
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je RS prostovoljno zapustila avgusta 1991, njena odsotnost pa je trajala več kot leto dni, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Navedeno po presoji tožene stranke pomeni, da tožničin odhod iz RS ni bil posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZUP člen 282, 282/1, 284, 289, 289/1, 290, 290/1. ZGO-1 člen 152, 156a.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi 292. člena ZUP se pritožba zoper sklep o izvršbi lahko nanaša le na izvršbo, ne pa na pravilnost izvršilnega naslova. Tožnica bi torej lahko ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo, vključno z ugovorom glede dimenzij objekta, uveljavljala le v pritožbi zoper to odločbo, ki pa je bila zavrnjena. Predmet spornega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršljive inšpekcijske odločbe, ne pa vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvira.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - posredovanje podatkov - izpolnjevanje pogojev - varstvo osebnih podatkov
Niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko tožnik razpolagal tudi s svojimi lastnimi semenskimi celicami na način, da bi se jih poslalo Inštitutu za sodno medicino, saj ZZNPOB izrecno določa, v katere namene jih je možno uporabiti, to je zgolj za postopke OBMP in pa v znanstvenih raziskavah, z njimi pa ne morejo razpolagati niti osebe, iz katerih izvirajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - verjetni izgled za uspeh zadeve
Za za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se brezplačna pravna pomoč dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. Izpodbijana odločba v tem pogledu namreč nima obrazložitve. Tožena stranka ni navedla, zakaj je izrečen ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožeče stranke iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.