inšpekcijski nadzor - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - niso posledice izpodbijanega akta - zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ustavila postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb Uredbe in ZVOP-1, ki ga je vodila zoper tožečo stranko, s tem pa ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Tako po presoji sodišča tožena stranka s predmetno odločitvijo o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni posegla v nobeno materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke in ji tudi ni naložila nobene obveznosti, izpodbijani akt pa v tem smislu za tožečo stranko nima nobenih posledic. Zato tožeča stranka v obravnavani zadevi ne izkazuje pravnega interesa za predmetni upravni spor in je sodišče tožbo zavrglo.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3, 36, 36/4. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/2, 10/2-2.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - dokazno breme
Računovodski izkazi podjetij, iz katerih je razvidno bilančno stanje in stanje prihodkov podjetja, s tem pa tudi njihovi poslovni rezultati in premoženje, se javno objavljajo na AJPES in tako ne drži, da tožnica nima dostopa do nobenih podatkov, iz katerih je mogoče sklepati na vrednost oziroma premoženje podjetja.
Nesporno je, da tožnica po podatkih sodnega registra oziroma AJPES ni imetnica poslovnega deleža in ga že iz tega razloga ne more prodati ali z njim kako drugače razpolagati. Vendar pa je po zakonu potrebno izkazati, da s tem premoženjem tudi družina, torej družinski člani dejansko ne morejo razpolagati in to iz razlogov, ki jih niso zakrivili po lastni volji. Tega, da družinski član s poslovnim deležem ne more oziroma ne sme razpolagati, pa tožnica v upravnem postopku ni zatrjevala in tudi ni pojasnila, iz česa to izhaja, ter ni predložila dokazov.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - pravica do izjave - načelo sorazmernosti
Sodišče ne verjame tožniku, da ni storil očitanih dejanj ogrožanja svojega življenja in življenja drugih ter premoženja (na razgovoru 8. 4. 2020 je namreč priznal grožnje zdravniku in razbitje stekla (s tem povezana izpovedba na glavni obravnavi, da je steklo razbil nenamerno, je ob upoštevanju obširne (povzete) dokumentacije v upravnem spisu o njegovi dosedanje agresivnosti neprepričljiva), iz tožbenih navedb pa je prav tako razvidno, da je dejanja, ki jih je potrdil (tudi samopoškodbe), storil v stiski zaradi pomanjkanja zdravil). Tudi po presoji sodišča gre za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
predhodni preizkus tožbe - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Vrnitev v prejšnje stanje ni možna iz razloga, ker tožnici odločba prvostopenjskega organa ni bila vročena, kot je to navajala tožnica. Če pa zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni, se tak predlog kot nedovoljen zavrže.
V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge oz. zahteve za drugo obravnavo, ki ni popravljena in dopolnjena v odrejenem roku ali v primeru, da je prepozna ali anonimna, je predsednik Komisije pooblaščen, da jo zavrže.
izjemna brezplačna pravna pomoč - zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - materialni pogoj - dohodek prosilca
V postopku dodelitve (izjemne) BPP je treba, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP, presojati, ali se je prosilec v položaju materialne ogroženosti znašel zaradi opravičenih in potrebnih stroškov, ki so povezani z njegovim zdravljenjem. Upoštevajo se samo opravičeni in potrebni stroški, torej stroški, ki so v vzročni zvezi z zdravstvenim stanjem prosilca in jih mora ta sam kriti.
Pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence, zatrjuje stranka.
obsojenec - kazen zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - obrazložitev odločbe - prosti preudarek
Organ mora v odločbi, s katero namesti obsojenca v strožji režim, izkazati, da je ta s svojim vedenjem strokovne delavce zavoda motil s tako intenziteto, da je to resno vplivalo na izvajanje njihovega dela (na primer: z žalitvami, grožnjami, glasnim izražanjem osebnih zahtev oziroma npr. da bi se mu pridružil pri takšnem vedenju še kakšen drug obsojenec), kar je terjalo tako ukrepanje, kakor je namestitev v poseben strožji režim. Takšne ocene pa niti prvostopenjski organ, niti pritožbeni organ v izpodbijani odločbi nista napravila, saj nista ocenila tožnikovega vedenja v luči povezave med zatrjevanimi dogodki in hujšo motnjo za delo osebja zavoda.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - poseg v cestno telo - prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste
Ustrezno razlikovanje med inšpekcijskim upravnim in inšpekcijskim prekrškovnim postopkom je pomembno tudi zato, da se uporabi pravilni procesni predpis, različna pa je tudi vrsta sodnega varstva, ki je zagotovljena zoper akte inšpektorjev, in ki jo v prvem primeru nudi Upravno sodišče v upravnem sporu, v drugem primeru pa sodišče splošne pristojnosti.
Ker je bila v obravnavanem primeru izdana odločba, s katero je prvostopenjski organ tožnikoma odredil odstranitev vseh naprav za odvajanje meteornih vod in odplak iz lastnega zemljišča, tako da vode ne bodo več odvajane na in v cestno telo javne občinske ceste, odločitev pa utemeljil z ugotovitvijo, da je bila kršena določba 5. člena ZCes-1, sodišče ugotavlja, da je bila izdana odločba v "upravnem" inšpekcijskem postopku.
ZUP člen 2, 279, 279/1, 279/1-6. ZDOIONUS člen 27, 27/7.
določitev hišne številke - obvestilo o določitvi hišne številke - upravni akt - pravna sredstva - ničnost
Glede obvestila, za katerega tožnica uveljavlja ničnost, sedmi odstavek 27. člena ZDOIONUS izrecno določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Za postopek določitve hišne številke torej sam zakon določa, da ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. To pa pomeni tudi, da zoper obvestilo, ki ni odločba, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIONUS.
ZSZ člen 58, 61. ZUP člen 214. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namen uporabe nepremičnine - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba temelji na zaključku, da tožnik nepremičnine ne uporablja v skladu z namembnostjo, ki izhaja iz enotnega gradbenega dovoljenja, spremembe enotnega gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja, po katerih bi moral objekt predstavljati turistične apartmaje in ne stanovanjske enote. Tožnik zoper ta dejstva, s katerimi organ ugotavlja rabo nepremičnine, ni ugovarjal.
Vendar pa po presoji sodišča toženka v odločbi ni ugotovila vseh tistih dejstev, ki so po 9. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran pravno relevantna, saj po tej določbi višina NUSZ ni odvisna od tega, ali je dejanska raba oziroma namembnost objekta taka, kot izhaja iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Višina nadomestila je odvisna od odstopanja dejanske rabe od namenske rabe nepremičnine po prostorskem izvedbenem aktu, te pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala. Drži tudi tožnikov očitek, da zgolj z navajanjem kratic, ob katerih je zapisano število točk, odločba ni obrazložena v skladu z 214. členom ZUP.
Tožnik je le pavšalno navajal, da je bil v izvorni državi podvržen diskriminaciji zaradi berberske narodnosti, in ni konkretiziral, na kakšen način oziroma skozi katere ukrepe se je ta diskriminacija odražala. Nobena od njegovih navedenih trditev namreč ne predstavlja podvrženosti diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, ekonomske ali socialne diskriminacije oz. ravnanj, ki jih primeroma našteva Priročnik UNHCR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca (resno omejevanje pravice do pridobivanja sredstev za preživetje, preprečevanje izpovedovanja vere, onemogočanje dostopa do izobraževanja)
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri se že vodi postopek - alternativno reševanje sporov
Tožnici je bilo z odločbo že odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, ta pa zajema tudi stroške mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov. Ker so bili torej stroški svetovanja in zastopanja v postopku mediacije že zajeti z odločbo, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino ponovno prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZBPP pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetni izgled za uspeh - izredna socialna pomoč - preživljanje - zapornik
Sodišče se strinja s stališčem organa za brezplačno pravno pomoč, da stroški telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja niso tiste vrste, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zapornik - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - verjetni izgled za uspeh zadeve
Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenila, da zadeva, ki se bo obravnavala, nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi, za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni, se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - verjetni izgled za uspeh
BPP se lahko dodeli za zadeve, za katere je jasen in točno znan namen odobritve BPP, pri čemer mora biti jasen predmet spora in oseba oziroma vrsta pravnega svetovanja, za katero posameznik želi dodelitev BPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - naravovarstveno soglasje - popolna vloga
Pristojni organi so ugotovili, da predviden poseg nima vpliva na varstvene cilje varovanih območij in da okoljevarstveno soglasje ni potrebno. Tožeča stranka je zato vložila popolno vlogo. Res je sicer, da je sklep pristojnega organa, s katerim je bilo ugotovljeno, da okoljevarstveno soglasje ni potrebno, pridobila šele po oddaji zahtevka, vendar pa to še ne pomeni, da je oddala nepopolno vlogo. S sklepom, s katerim je ARSO zahtevo tožeče stranke zavrgel, se je namreč zgolj potrdilo, da je bil zahtevek za izplačilo sredstev tudi v spornem delu popoln.
dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture - zasebna šola - visokošolski strokovni študijski program - visokošolski zavod
Iz določb ZVSI je mogoče povzeti, da višje strokovne šole izvajajo študijske programe in so s tem del terciarnega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje je kot podsistem terciarnega izobraževanja povezano z visokošolskim izobraževanjem, in sicer ju povezuje enak sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi programska sorodnost. Tako kot visokošolski sistem je tudi višješolski sistem del bolonjskega študija oziroma sistema.
Opisana umestitev višjih strokovnih šol v šolski sistem tudi podlaga za tolmačenje določbe 2. člena ZIMPVI. S tem, ko drugi odstavek tega člena določa, da tuji program, ki je v državi izvora akreditiran vzgojno-izobraževalni program, izvaja vrtec ali šola, je mogoče razumeti, da so v to vključeni programi predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja in ne tudi programi višješolskega strokovnega izobraževanja, ki kot del terciarnega izobraževanja predstavljajo študijske programe.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je RS prostovoljno zapustila avgusta 1991, njena odsotnost pa je trajala več kot leto dni, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Navedeno po presoji tožene stranke pomeni, da tožničin odhod iz RS ni bil posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 58.
gradbeno dovoljenje - predhodni postopek - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje tožbe
Tožnik ni imel položaja stranke, kot tudi ne položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu z izrednimi pravnimi sredstvi doseči oziroma poskusiti doseči, da mu toženka prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, ter nato zoper te odločitve (če bi bile v njegovo škodo) vložiti tožbo.
Tožnik izrecno izpostavlja, da mu položaj stranke v tem postopku gre zaradi njegovega položaja nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Sodišče temu ne pritrjuje. Glede na predhodno izpeljan postopek po ZVO-1, ki se je zaključil z izdajo okoljevarstvenega soglasja, bi tožnik (kot nevladna organizacija z delovanjem v javnem interesu na področju varstva okolja) lahko varoval javni interes v tem postopku, torej v (že izvedenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne more ga pa varovati sedaj, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodenem po II. poglavju GZ in, ki je sedaj predmet tožbe v tem upravnem sporu.
Po določbi 58. člena GZ imajo v integralnem postopku nevladne organizacije ne glede na določbe predpisa, ki ureja upravni spor, pravico vložiti tožbo v upravnem sporu kot zastopnik javnega interesa na področju njihovega delovanja, tudi če niso bili udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se v upravnem sporu izpodbija. Ker pa - kot že povedano - izpodbijano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ, od 50. člena dalje), temveč po II. poglavju GZ (od 35. do 48. člena), tožniku položaja stranke na tej podlagi ni mogoče priznati.