stroški postopka - zahteva za povračilo stroškov postopka - odmera stroškov - načelo uspeha - konec postopka - naslov za vročanje - vročanje odvetniku
Odločitev o odmeri stroškov davčnega postopka (izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovna pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled) je odvisna od uspeha ob koncu postopka. Upravni postopek se praviloma konča z izdajo odločbe ali sklepa v upravni zadevi in z vročitvijo te odločbe.
status bivšega političnega zapornika - zavrženje vloge - pravnomočna odločitev - upravni postopek
Ob ugotovitvi, da je o enaki zahtevi tožnika že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se tožnikov zahtevek opira, ni spremenilo, saj se okoliščine na strani tožnika v ničemer niso spremenile, je tožena stranka po presoji sodišča s tem, da je tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravice do odškodnine zavrgla, ravnala pravilno.
Ker je sodišče v drugem upravnem sporu odpravilo odločbo upravnega organa, odločitev sodišča v tem postopku ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bila odločba upravnega organa odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. Glede na navedeno ni več podana pravna korist za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Tožeča stranka tako več nima pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izdane upravne odločbe, ki je že bila odpravljena, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pri preverjanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti in ugotavljanju, ali gre za pomemben dohodke, je relevantna dejanska in ne hipotetična vrednost kmetijskih pridelkov. Pri ugotavljanju dohodkov kmeta fizične osebe je torej treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt
Tožnica je sicer pridobila soglasje, vendar za drugačno oziroma nižjo ograjo, medtem ko soglasja za gradnjo ograje, kot jo je izvedla, nima. Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da te ograje ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, za gradnjo katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
V obravnavanem primeru je bil postopek davčne izvršbe zoper tožnico izveden na podlagi takrat veljavnega izvršilnega naslova (takrat izvršljive prve odločbe o odmeri dohodnine), za katerega se je naknadno v pritožbenem postopku izkazalo, da ni bil pravilen, posledično pa je bil odpravljen in nadomeščen z novo odločbo. V novi odločbi je bilo po vsebini odločeno, da je bila zahteva tožene stranke v prvi odmerni odločbi, da mora tožnica plačati razliko med takrat odmerjeno dohodnino in akontacijo plačane dohodnine med letom, neutemeljena. To pomeni, da je bil odpravljen izvršilni naslov, na katerem je temeljil postopek davčne izvršbe in, kar bi bilo razlog za ustavitev postopka davčne izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih dejanj, kolikor bi ne bila že zaključena. Opisan zaključek pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti ne le znesek izterjane glavnice po prvi odločbi o odmeri dohodnine, pač pa tudi stroške davčne izvršbe, ki so ji bili izterjani. Po naravi stvari namreč tožnica ni dolžna nositi bremena stroškov izterjave zneska, za katerega se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da ga ne dolguje oziroma, da ji je bil neupravičeno odmerjen in izterjan. Stroški postopka so tudi sicer akcesorna terjatev in delijo "usodo" glavne terjatve.
ZSRR-2 člen 27. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22.
Med prikrajšanje delavce spadajo tisti delavci, ki v preteklih šestih mesecih sploh niso imeli nobene zaposlitve, ne pa tisti, ki so v zadnjih šestih mesecih v določenem obdobju zaposlitev imeli, pa čeprav ne celotno šestmesečno obdobje.
ZUP člen 282, 282/1, 284, 289, 289/1, 290, 290/1. ZGO-1 člen 152, 156a.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi 292. člena ZUP se pritožba zoper sklep o izvršbi lahko nanaša le na izvršbo, ne pa na pravilnost izvršilnega naslova. Tožnica bi torej lahko ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo, vključno z ugovorom glede dimenzij objekta, uveljavljala le v pritožbi zoper to odločbo, ki pa je bila zavrnjena. Predmet spornega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršljive inšpekcijske odločbe, ne pa vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvira.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti
Pri odločanju je treba upoštevati, da je sporni nadstrešek enostavni objekt, ki ni namenjen prebivanju, niti opravljanju dejavnosti, zatorej ne gre za stavbo. Pojem "objekt" zakon določa širše od pojma "stavbe", ki je le ena od objektov, prostorski akt pa odmik 1,0 m od parcelne meje določa le za umestitev objektov. Za umestitev enostavnih objektov zadošča, da so postavljeni znotraj mej parcele in nimajo vplivov na okolje.
ZS člen 84, 84/3, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 29a.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Zakonodajalec je z uveljavitvijo obveznosti za sodne tolmače iz četrtega odstavka 84. člena ZS želel zagotoviti ohranitev ustrezne ravni strokovnosti in napredka tudi pri že zapriseženih sodnih tolmačih. Gre torej za obveznost tolmača in ne za obveznost ministrstva, da tolmače seznanja in obvešča o strokovnih izpopolnjevanjih. Niti ZS niti Pravilnik o sodnih tolmačih namreč toženi stranki ne nalaga dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti dolžnosti obveščanja sodnih tolmačev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, pač pa gre za obveznost sodnega tolmača, za katero mora poskrbeti sam.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 260, 260/1. ZMed člen 12, 12/4, 15. ZIL člen 47. ZPOmK-1 člen 63a.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razvid medijev - izbris - obnova postopka - stranka v upravnem postopku - prekluzija
Oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija A. krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) tudi ZIL-1 ne zagotavlja.
Tožnikov predlog za izbris medija A. iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - otrok izbrisane osebe - posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču
Tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991, nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - mednarodna zaščita
Zgolj tek postopka za priznanje pravice do mednarodne zaščite, ki v času izdaje odločbe o izročitvi še ni bil zaključen, ne da bi tožeča stranka zatrjevala in izkazala obstoj drugih razlogov, ki bi lahko bili podlaga za zavrnitev izročitve, na odločanje v stvari ne more vplivati.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. Izpodbijana odločba v tem pogledu namreč nima obrazložitve. Tožena stranka ni navedla, zakaj je izrečen ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožeče stranke iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - verjetni izgled za uspeh zadeve
Za za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se brezplačna pravna pomoč dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Tožnik je le pavšalno navajal, da je bil v izvorni državi podvržen diskriminaciji zaradi berberske narodnosti, in ni konkretiziral, na kakšen način oziroma skozi katere ukrepe se je ta diskriminacija odražala. Nobena od njegovih navedenih trditev namreč ne predstavlja podvrženosti diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, ekonomske ali socialne diskriminacije oz. ravnanj, ki jih primeroma našteva Priročnik UNHCR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca (resno omejevanje pravice do pridobivanja sredstev za preživetje, preprečevanje izpovedovanja vere, onemogočanje dostopa do izobraževanja)
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - ista dejanska in pravna podlaga
Dejansko stanje in pravna podlaga zakona se nista spremenili, saj se zahtevana pomoč za pravno svetovanje nanaša na vloženo tožbo zoper RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaradi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. O tožnikovem zahtevku za dodelitev pravne pomoči za pravno svetovanje je tako bilo že odločeno, zato je bila prošnja tožnika za brezplačno pravno pomoč pravilno zavržena.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 58.
gradbeno dovoljenje - predhodni postopek - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje tožbe
Tožnik ni imel položaja stranke, kot tudi ne položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu z izrednimi pravnimi sredstvi doseči oziroma poskusiti doseči, da mu toženka prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, ter nato zoper te odločitve (če bi bile v njegovo škodo) vložiti tožbo.
Tožnik izrecno izpostavlja, da mu položaj stranke v tem postopku gre zaradi njegovega položaja nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Sodišče temu ne pritrjuje. Glede na predhodno izpeljan postopek po ZVO-1, ki se je zaključil z izdajo okoljevarstvenega soglasja, bi tožnik (kot nevladna organizacija z delovanjem v javnem interesu na področju varstva okolja) lahko varoval javni interes v tem postopku, torej v (že izvedenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne more ga pa varovati sedaj, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodenem po II. poglavju GZ in, ki je sedaj predmet tožbe v tem upravnem sporu.
Po določbi 58. člena GZ imajo v integralnem postopku nevladne organizacije ne glede na določbe predpisa, ki ureja upravni spor, pravico vložiti tožbo v upravnem sporu kot zastopnik javnega interesa na področju njihovega delovanja, tudi če niso bili udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se v upravnem sporu izpodbija. Ker pa - kot že povedano - izpodbijano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ, od 50. člena dalje), temveč po II. poglavju GZ (od 35. do 48. člena), tožniku položaja stranke na tej podlagi ni mogoče priznati.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožnik je imel že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenco kazenskih točk vpisanih več kot 17 kazenskih točk (skupno 19 kazenskih točk) in je torej izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga okrajno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Navedeno zato tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1, da se tožniku, ki je že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenci kazenskih točk presegel 17 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu, zavrne.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri se že vodi postopek - alternativno reševanje sporov
Tožnici je bilo z odločbo že odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, ta pa zajema tudi stroške mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov. Ker so bili torej stroški svetovanja in zastopanja v postopku mediacije že zajeti z odločbo, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino ponovno prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZBPP pravilno zavrgel.