prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - delodajalec - sedež pravne osebe - brezposelnost
Če je narava tožnikove dejavnosti taka, da opravlja delo na več lokacijah oziroma geografskih območjih, to z vidika uporabe prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 pomeni zgolj to, da tožnik povračilo plačanih prispevkov delodajalca lahko uveljavi le za delavca, ki delo dejansko opravlja na problemskem območju z visoko brezposelnostjo ter povračila ne more uveljaviti za delavca, ki delo dejansko opravlja na lokacijah ali geografskih območjih izven problemskega območja z visoko brezposelnostjo.
Tožeča stranka ni izkazala, da se bo z zaposlitvijo obeh delavcev, ki imata stalno prebivališče v Ljubljani, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju.
V obravnavanem primeru je bil postopek davčne izvršbe zoper tožnico izveden na podlagi takrat veljavnega izvršilnega naslova (takrat izvršljive prve odločbe o odmeri dohodnine), za katerega se je naknadno v pritožbenem postopku izkazalo, da ni bil pravilen, posledično pa je bil odpravljen in nadomeščen z novo odločbo. V novi odločbi je bilo po vsebini odločeno, da je bila zahteva tožene stranke v prvi odmerni odločbi, da mora tožnica plačati razliko med takrat odmerjeno dohodnino in akontacijo plačane dohodnine med letom, neutemeljena. To pomeni, da je bil odpravljen izvršilni naslov, na katerem je temeljil postopek davčne izvršbe in, kar bi bilo razlog za ustavitev postopka davčne izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih dejanj, kolikor bi ne bila že zaključena. Opisan zaključek pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti ne le znesek izterjane glavnice po prvi odločbi o odmeri dohodnine, pač pa tudi stroške davčne izvršbe, ki so ji bili izterjani. Po naravi stvari namreč tožnica ni dolžna nositi bremena stroškov izterjave zneska, za katerega se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da ga ne dolguje oziroma, da ji je bil neupravičeno odmerjen in izterjan. Stroški postopka so tudi sicer akcesorna terjatev in delijo "usodo" glavne terjatve.
ZBPP člen 26, 26/1, 26/3, 26/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji - verjetni izgled za uspeh - pravno svetovanje - nova vloga
Organ za brezplačno pravno pomoč je spregledal, da pri tej prošnji ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tožnik je namreč tokrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki pravnega svetovanja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje se pogoji, to je ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh ne ugotavljajo.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožnik je imel že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenco kazenskih točk vpisanih več kot 17 kazenskih točk (skupno 19 kazenskih točk) in je torej izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga okrajno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Navedeno zato tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1, da se tožniku, ki je že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenci kazenskih točk presegel 17 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu, zavrne.
pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - kategorizacija športnikov - dodatek k pokojnini - izjemen dosežek - šport - športni dosežki
Golbal ni olimpijska športna disciplina, zato osvojitev medalj s svetovnih prvenstev v tej športni disciplini ne more spremeniti odločitve, da tožnik ni upravičenec do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zakonodajalec ni predvidel, da bi bil prejemnik medalje s svetovnega prvenstva paraolimpijske športne panoge upravičenec do pravice dodatka k pokojnini, pač pa le, kolikor je prejemnik paraolimpijske medalje. Sodišče v taki ureditvi ne vidi diskriminatornega razlikovanja med športniki invalidi in neinvalidi, različne položaje je namreč dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zapornik - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - verjetni izgled za uspeh zadeve
Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenila, da zadeva, ki se bo obravnavala, nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi, za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni, se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 58.
gradbeno dovoljenje - predhodni postopek - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje tožbe
Tožnik ni imel položaja stranke, kot tudi ne položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu z izrednimi pravnimi sredstvi doseči oziroma poskusiti doseči, da mu toženka prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, ter nato zoper te odločitve (če bi bile v njegovo škodo) vložiti tožbo.
Tožnik izrecno izpostavlja, da mu položaj stranke v tem postopku gre zaradi njegovega položaja nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Sodišče temu ne pritrjuje. Glede na predhodno izpeljan postopek po ZVO-1, ki se je zaključil z izdajo okoljevarstvenega soglasja, bi tožnik (kot nevladna organizacija z delovanjem v javnem interesu na področju varstva okolja) lahko varoval javni interes v tem postopku, torej v (že izvedenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne more ga pa varovati sedaj, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodenem po II. poglavju GZ in, ki je sedaj predmet tožbe v tem upravnem sporu.
Po določbi 58. člena GZ imajo v integralnem postopku nevladne organizacije ne glede na določbe predpisa, ki ureja upravni spor, pravico vložiti tožbo v upravnem sporu kot zastopnik javnega interesa na področju njihovega delovanja, tudi če niso bili udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se v upravnem sporu izpodbija. Ker pa - kot že povedano - izpodbijano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ, od 50. člena dalje), temveč po II. poglavju GZ (od 35. do 48. člena), tožniku položaja stranke na tej podlagi ni mogoče priznati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetni izgled za uspeh - izredna socialna pomoč - preživljanje - zapornik
Sodišče se strinja s stališčem organa za brezplačno pravno pomoč, da stroški telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja niso tiste vrste, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči.
status bivšega političnega zapornika - zavrženje vloge - pravnomočna odločitev - upravni postopek
Ob ugotovitvi, da je o enaki zahtevi tožnika že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se tožnikov zahtevek opira, ni spremenilo, saj se okoliščine na strani tožnika v ničemer niso spremenile, je tožena stranka po presoji sodišča s tem, da je tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravice do odškodnine zavrgla, ravnala pravilno.
ZSRR-2 člen 27. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22.
Med prikrajšanje delavce spadajo tisti delavci, ki v preteklih šestih mesecih sploh niso imeli nobene zaposlitve, ne pa tisti, ki so v zadnjih šestih mesecih v določenem obdobju zaposlitev imeli, pa čeprav ne celotno šestmesečno obdobje.
ZKZ člen 24. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 275, 279, 279/5.
odobritev pravnega posla - ničnost - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - status kmeta
Tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja, da je že v svoji vlogi konkretno uveljavljala ničnost oz. za katero ''drugo nedovoljeno dejanje'' po 5. točki 279. člena ZUP naj bi šlo pri izdaji odločbe. Ni pa podan uveljavljani razlog po drugem odstavku 274. člena ZUP, tj. da organ razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Kot je navedel že drugostopni organ, organ sam ne ugotavlja dejanskega stanja pri razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, ampak na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja presoja, ali je prišlo do očitne kršitve materialnega prava.
Kršitev materialnega prava je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, to je s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira. To pomeni, da v primeru, če je prišlo do napačne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Samo zaradi nepravilne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče razveljaviti.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11, 11/1, 11/1-2, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - višja sila - rok za uveljavljanje - prepozna vloga
Tožnica je primer višje sile uveljavljala nedvomno po preteku petnajstih delovnih dni od nastanka primera višje sile, torej prepozno. Začasna nezmožnost za delo namestnika nosilca KMG tožnice je nastala (če že ne v avgustu 2017) pa vsaj že v januarju 2018, ko je imel namestnik operacijo hrbtenice. Tožnica sicer ugovarja, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in posledično primer nastanka višje sile, vendar se sodišče z njo, ob upoštevanju okoliščin tega primera, ne strinja. Bolniški stalež in njegovo podaljševanje izvira namreč iz istega dogodka (težave s hrbtenico, ki so privedle do operacije), katerega posledica je začasna nezmožnost za delo. Izdajo odločb o podaljševanju bolniškega staleža (na 30 dni) pa narekujejo predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
celovita presoja vplivov za okolje - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranke v postopku - zavrženje tožbe - tožnik v upravnem sporu - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Nobenega od položajev stranke tožnica ni izkazala, niti njena udeležba kot aktivne ali pasivne stranke ali stranskega udeleženca ne izhaja iz izpodbijanih sklepov, oziroma tožnica ni izkazala, da bi ji bil položaj stranskega udeleženca v teh postopkih formalno priznan.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 267, 267/1, 267/2.
denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - verjetno izkazani obnovitveni razlog - zavrženje predloga za obnovo postopka
Vložen predlog za obnovo postopka ni prestal formalnega preizkusa iz razlogov, ki jih organa navajata v zvezi z uveljavljanima obnovitvenima razlogoma po 2. in 3. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
V zvezi z razlogom po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP pa sodišče soglaša z drugostopenjskim upravnim organom, da sodba Ustavnega sodišča, Up-282/15 z dne 5. 10. 2017, ne rešuje predhodnega vprašanja, na katerem temelji odločba Upravne enote Jesenice, št. 363-14/92 z dne 10. 2. 2010, ker predhodnega vprašanja, na katerem ta temelji, v bistvenih točkah ne rešuje drugače. Torej predlagatelj okoliščine, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazal.
Izdajo odložitvene začasne odredbe, torej začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, ki jo v obravnavanem primeru uveljavlja tožeča stranka, je ob upoštevanju te zakonske določbe mogoče z uspehom uveljavljati le v zvezi s tožbo na odpravo odločbe, s katero se nalagajo obveznosti, ki so, če jih zavezane stranke prostovoljno ne izpolnijo, predmet izvršbe po določbah ZUP. V obravnavanem primeru ne gre za takšen položaj. Izpodbijana odločba je delno ugotovitvena in delno oblikovalna (konstitutivna), ki pravno učinkuje že z izdajo. Kršitev prepovedi pa lahko privede do stopnjevanja ukrepov in celo do odvzema dovoljenja banki (hranilnici) za opravljanje bančnih poslov.
denacionalizacija - zaplemba premoženja - pravnomočna odločba - lastninska pravica tretjega - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izločitveni zahtevki, o katerih je odločalo sodišče, ki je izvrševalo zaplembo (21. člen), so se nanašali na stvarne pravice tretjih, torej tudi lastninsko pravico tretjih, ki jih zaplembna odločba iz 8. člena, ni smela zaobseči, ker zoper njihovo premoženje zaplemba ni bila izrečena.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - razpolaganje z nepremičnino - hipoteka
Glede na določbe ZBPP je organ mogel ugotavljati materialni položaj tožnika kot pogoj za dodelitev (redne) BPP, upoštevajoč pri tem določbe ZSVarPre in ZUPJS.
Neutemeljene so tožnikove navedbe o nemožnosti razpolaganja z nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi pri njih vknjižena hipoteka. Kljub obstoju hipoteke se zastavljeno nepremičnino lahko odsvoji tretji osebi, lahko se jo obremeni z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, novo hipoteko itd., zastavljena nepremičnina pa je tudi lahko predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Da bi organ ali sodišče lahko ocenila, da je takšna minimalna stopnja nečloveškega ravnanja dosežena, mora(ta) upoštevati tudi druge dejavnike, predvsem: namen oziroma motiv za takšno ravnanje, čeprav odsotnost namena poniževanja žrtve ne pomeni, da ne gre za nečloveško ali ponižujoče ravnanje; kontekst, v katerem je prišlo do takšnega ravnanja, kar vključuje oceno splošne atmosfere, morebitne povečane napetosti, čustvene reakcije, v zvezi s katerimi je prišlo do takšnega ravnanja; tretji dejavnik pa je ranljivost žrtve, kar pa je podano, če je osebi odvzeta prostost, čeprav odvzem svobode neizogibno vodi do določenega občutka ponižanosti in trpljenja, kar je posledica narave ukrepa odvzema prostosti, zato to samo po sebi ne dosega ravni iz 3. člena EKČP.
kršitev pravice do izjave - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - pomanjkljivo obrazložena odločba - nepresojene pritožbene navedbe - izrek odločbe - nejasen izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - pomanjkljivosti upravne odločbe
Pravica do izjave tožnika je bila zgolj navidezno zavarovana oziroma je bila kršena (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj ni razvidno, kako je organ upošteval izjavo tožnika z dne 28. 5. 2019 oziroma zakaj ni upošteval tožnikovega zagovora, niti ni iz odločbe razvidno, na kateri dejanski in pravni podlagi je organ štel, da tožnik izvaja zdravilsko dejavnost. To pomeni, da se prvostopenjske odločbe tudi ne da preizkusiti.
Če homeopatska zdravila, v zvezi s katerimi naj bi svetoval tožnik, spadajo med zdravila, potem se postavlja vprašanje, ali je predpisovanje kakršnih koli dovoljenj s strani Ministrstva za zdravje v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZZdrS. Na ta ugovor nista odgovorila niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ in s tega vidika izpodbijani akt ne izhaja iz celovite pravne ureditve tega področja in zaradi česar je slednji kršil tudi določbo drugega odstavka 254. člena ZUP.
Iz obrazložitve drugostopenjskega akta ni razvidno, na podlagi katerega konkretnega odstavka in določila navedenih pravnih določb iz ZUP je organ po uradni dolžnosti in mimo pritožbenega zahtevka spremenil prvostopenjski akt (kršitev 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP).
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Če je bil objekt že pred tem zakonito priklopljen na javno kanalizacijsko omrežje, imajo prav tožniki in je treba novozgrajeno omrežje šteti zgolj za izboljšavo obstoječe možnosti priklopa, kar glede na določbo 80. člena ZPNačrt ne pomeni podlage za odmero komunalnega prispevka.