ZPOP-1 člen 6. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 11. ZUP člen 214.
Za izvedbo ocenjevanja je bistvena opredelitev izdelka/storitev, ki je predmet ocenjevanja. Pri opredelitvi vsebine storitve, s katero tožnik konkurira na Javnem razpisu, pa je relevantno, kaj zajema njegova vloga, v kateri predstavlja svoj projekt oziroma storitev.
Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel.
inšpekcijski postopek - neskladna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - legalizacija - sprememba zakona
Ta postopek se je pričel pred pričetkom uporabe GZ, zato je bilo po prej navedeni določbi prvega odstavka 106. člena GZ v njem treba uporabiti določbe ZGO-1.
Razlika med inšpekcijskim ukrepi zaradi neskladne gradnje ni zgolj formalna, saj mora investitor po drugem odstavku 83. člena GZ za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v šestih mesecih od vročitve inšpekcijske odločbe in ne v enem, kot po drugem odstavku 153. člena ZGO-1, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba. To že samo po sebi zadostuje za ugoditev tožbi.
cesta - uporaba javne ceste - prepovedana ravnanja
V primeru, če kdorkoli uporablja cestni svet nepravilno oziroma na nedovoljen način, gre za dejanje, ki je prepovedano. Prepovedana raba pa ne more opravičevati drugih nedovoljenih ravnanj in ne more biti merilo za enakopravno obravnavanje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZPre-1 člen 6, 6/1, 6/4, 63, 63/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - mirovanje pravic
Mirovanje glasovalnih pravic traja, dokler tožnica ne da prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe ali te osebe ne odtujijo toliko vrednostnih papirjev, da tožnica ne bo več dosegala prevzemnega praga. Tožnica glasovalnih pravic tudi v primeru, če bi sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, najmanj za čas od 18. 12. 2019 dalje ne bi pridobila in si zato po presoji sodišča tudi z uspehom v tem postopku položaja ne bi mogla izboljšati.
Tožnik javni interes in s tem svojo aktivno legitimacijo za vložitev predmetne tožbe utemeljuje z zaupanjem v finančni sistem, trg kapitala oziroma njuno trdnost, v zvezi s čimer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/2013 z dne 19. 10. 2016. Vendar svojega sklicevanja na navedeno ustavno odločbo ne pojasni in ne konkretizira, v čem naj bi ta odločba Ustavnega sodišča, ki se nanaša izključno na presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu ter Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank in s tem torej izrecno na finančni in bančni sistem v Republiki Sloveniji, dokazovala podanost javnega interesa za vložitev tožbe v obravnavani zadevi.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine
Za presojo upravičenosti tožnikove zahteve je bistveno, kako status bivšega političnega zapornika opredeljuje ZPKri. Kot izhaja iz povzetega prvega odstavka 2. člena ZPKri, se status političnega zapornika nanaša le na odvzem prostosti in temu položaju enakovredne situacije, kot jih določa zakon in ki so se zgodile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990. Za odločitev zato niso relevantne tožnikove navedbe o preganjanju pred 15. 5. 1945.
ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/1, 104, 104/1, 108, 108/4.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev tožbe - pooblaščenec - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel dne 20. 4. 2018, tožeča stranka pa do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni odpravila pomanjkljivosti tožbe v zvezi s slovenskim prevodom tožbe in obveznim podpisom tožbe, kot ji je naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter tretjega odstavka 88. člena ZPP oziroma drugega in prvega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 31/1, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 108, 108/1, 108/4.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče je dne 24. 2. 2020 prejelo vlogo tožeče stranke v slovenskem jeziku, v kateri tožeča stranka ni navedla razlogov za tožbo, torej, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom, s katerim je bila po podatkih spisa njena zahteva kot prepozna zavržena. V vlogi zgolj navaja svoje osebne podatke, številko devizne vloge ter podatke o svojem bančnem računu. Po presoji sodišča na podlagi takšnih navedb tožeče stranke ni mogoče niti po smislu razbrati razlogov, zakaj toži. Sodišče je tožeči stranki v pozivu na razumljiv način pojasnilo, naj navede razloge, zakaj se z izpodbijanim aktom ne strinja, vendar tega ni storila. Tožba tožeče stranke zato ostaja nepopolna in nejasna.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Če je bil objekt že pred tem zakonito priklopljen na javno kanalizacijsko omrežje, imajo prav tožniki in je treba novozgrajeno omrežje šteti zgolj za izboljšavo obstoječe možnosti priklopa, kar glede na določbo 80. člena ZPNačrt ne pomeni podlage za odmero komunalnega prispevka.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Tožnik ob navajanju razlogov za zapustitev izvorne države ni uspel izkazati, da bi bi bil v Alžiriji deležen ravnanj, ki bi imela znake preganjanja, niti ni izkazal takšnih osebnih okoliščin, iz katerih bi izhajal utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. Tožnik je med razlogi navajal zgolj težave z revščino.
Nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja (vrnitve na mesto direktorice in s tem ponovne zaposlitve) sama po sebi ne pomeni težko popravljive škode in ni razlog za avtomatično spreminjanje sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh
Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je podala na obrazcu BPP št. 1 (rubrika III z naslovom „Podatki o zadevi“), ni navedla razlogov za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo v pravdni zadevi P ..., torej ni navedla dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajala potreba po odgovarjanju na vloženo pravno sredstvo v navedeni pravdni zadevi, niti ni navedla dejstev oziroma okoliščin, s katerimi bi izkazala potrebo po zastopanju pred sodiščem II. stopnje. Ob odsotnosti takšnih trditev pa tudi po presoji sodišča v zadevi očitno ni s stopnjo verjetnosti podana potreba za vložitev odgovora na pritožbo v navedeni pravdni zadevi in za zastopanje pred sodiščem II. stopnje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Navedbe tožnika, da je za mednarodno zaščito zaprosil zaradi slabih ekonomskih razmer v Maroku, so nepomembne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
denacionalizacija - oblika vračila podržavljenega premoženja - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
Po ustaljeni sodni praksi je za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno stanje v času vračanja.
Po prvem odstavku 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - tožbena novota
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s strahom pred bratom, ki si lasti del stanovanja družinske hiše, kjer tudi sicer sam prebiva. Njegovih izjav, kakor tudi drugih okoliščin konkretnega primera ne gre povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase ali političnega prepričanja. Organi Kosova so učinkovito ukrepali, ko je tožnik bratovo dejanje, ki naj bi mu grozil s pištolo, prijavil na policijo, ki je napisala zapisnik, ter se obrnil na sodišče, ki je o zadevi odločilo.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-d, 29.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predaja prosilca odgovorni državi - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Sodišču tudi ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Italiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
Sodišče presoja le skladnost javnega razpisa, njegovo vsebino, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - v izrednih razmerah grajeni objekti - sanacija po požaru - namembnost objekta
Že sama namembnost objekta, hotelska stavba, na katero se nanaša tožničina zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, ne kaže, da gre za objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki bi bil lahko deležen drugačnega obravnavanja kot vse ostale novogradnje oziroma rekonstrukcije, in ki se lahko izvajajo le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Tožniku je bilo na osebnem razgovoru omogočeno, da se seznani s procesnimi jamstvi ter dolžnostmi glede podajanja izjave in da se njegovo izjavo dopolni s postavljanjem ustreznih vprašanj, vključno v smeri razjasnjevanja eventualnih nasprotij ali nekonsistentnosti, s katerimi je treba prosilca soočiti ter mu dati možnost, da se do njih opredeli. Tožnik sam oziroma prek svojega pooblaščenca je torej imel možnosti, da v postopku aktivno sodeluje in da se izjavi o dejstvih, ki so bila pomembna za odločitev.
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem. Resne škode ne predstavljajo katerekoli posledice vrnitve v izvorno državo, ampak zgolj obstoj utemeljenega razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi katero od taksativno naštetih škod. Tožnik teh primerov ne zatrjuje, ampak kot razlog za mednarodno zaščito navaja le ekonomske razloge.