sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepovratna sredstva - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Tožnica ugotovitvam ogleda polnilne postaje (tj. da polnilna postaja ni delovala in da so kabli na polnilni postaji prekratki za polnjenje na za to določenem parkirnem prostoru) med postopkom ni oporekala, navajala je le, da odpravlja napako z dobavo nove polnilnice z daljšimi kabli ter da je nedelovanje postaje pripisati prekinjeni wifi povezavi. Že to pa zadošča, da sodišče more pritrditi zaključku toženca, da tožnica pogojev iz javnega poziva glede na citirane določbe 4. d) in 9. točke javnega poziva ne izpolnjuje in se ji pravica do dodeljene finančne spodbude more odvzeti.
Tožnica se tudi brez uspeha sklicuje, da prekratki kabli pomenijo zgolj oteženo uporabo (uporabnik je ''moral zgolj zapeljati čez robnik na priključno mesto''), kot tudi, da ni bila naložba pogojevana z oddaljenostjo vozila. Namen naložbe je delovanje polnilne postaje, kar po oceni sodišča nedvomno vključuje ustrezen (dejanski) dostop do te postaje, zaradi česar sta med drugim kot pogoj določena tudi (poleg izgradnje priključno merilnega mesta, če nimajo obstoječega) 2 (dva) parkirna prostora za polnjenje dveh vozil hkrati.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-d, 29.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predaja prosilca odgovorni državi - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito. Sodišču tudi ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Italiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
denacionalizacija - oblika vračila podržavljenega premoženja - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
Po ustaljeni sodni praksi je za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno stanje v času vračanja.
Po prvem odstavku 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
ZUP člen 213. ZMZ-1 člen 26, 26/2, 28, 92. URS člen 3a. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/2, 46, 46/2, 46/3, 47.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - izrek - pravo EU - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave - pripadnost posebni družbeni skupini - mladoletnik brez spremstva - resna škoda
Ker je Sodišče EU odločilo, da „pravice in koristi“, ki izvirajo iz statusa begunca, po slovenski zakonodaji „dejansko niso enake“ pravicam in koristim, ki izvirajo iz subsidiarne zaščite, je posledično Sodišče EU odločilo tudi, da mora imeti prosilec možnost, da zoper odločbo, s katero mu je zavrnjen status begunca, vendar mu je priznan status subsidiarne zaščite, vloži pravno sredstvo.
Za presojo pravilnosti oblikovanja izrekov v zadevah mednarodne zaščite so relevantni štirje elementi presoje in sicer: načeli učinkovitosti in enakovrednosti v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, pravica do dobrega upravljanja ter splošno pravilo, da je treba ne samo nacionalno pravo razlagati v skladu s pravom EU, ampak se je tudi treba opreti na tako razlago besedila sekundarne zakonodaje EU, da to ni v nasprotju s temeljnimi pravicami.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi I UP 179/2019 je na podlagi osebnih okoliščin tožnika v omenjeni zadevi in informacij o stanju v Afganistanu glede otrok brez staršev ugotovilo, da zanje obstaja povečano tveganje, da bodo postali žrtve prisilnega novačenja, spolnega nasilja, otroškega dela in trgovine z ljudmi ter da gre v takih primerih za preganjanje na podlagi pripadnosti določeni družbeni skupini. Do enakega zaključka je Upravno sodišče prišlo tudi v tej zadevi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - država članica odgovorna za obravnavanje prošnje - sistemske pomanjkljivosti
Zatrjevanega slabega zastopanja tožnikovega odvetnika v Italiji ni šteti za pomanjkljivost italijanskega azilnega sistema, temveč za stvar notranjega razmerja med njim in tožnikom. Tožnik ni navedel takšnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bil s predajo v Italijo podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic. Tožnik ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b, 23, 25, 25-2, 29.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - odgovorna država za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - prestajanje zaporne kazni
Ker pristojen organ Italije v roku, ki ga določa Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva , na prošnjo za ponovni sprejem ni odgovoril, je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito postala Italija na podlagi 2. točke 25. člena Uredbe. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija.
Razglašena pandemija Covid-19 ne more biti utemeljen razlog, ki bi preprečeval predajo tožnika v Italijo, saj ne gre za razlog, ki bi predstavljal obstoj sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka.
Tožnik ni izkazal zadostne intenzivnosti groženj glede na to, da v obdobju 5 do 6 mesecev po pretepu leta 2017 v Alžiriji ni prejel nobene grožnje; da bi mu sosedje sledili v Grčijo in Francijo pa je premalo verjetno spričo tega, da tožnik za to ni predložil nobenega dovolj tehtnega dokaza niti prepričljivega indica. Poleg tega ima tožena stranka prav, da bi moral tožnik tudi izkazati na bistveno bolj prepričljiv način, da bi bilo v Alžiriji nesmiselno, da bi se obrnil na policijo, da bi pri državnih organih iskal t.i. notranjo zaščito. Tožnik je bil preveč pavšalen in zato neprepričljiv pri pojasnitvi, zakaj se ni obrnil po pomoč na državne organe.
brezplačna pravna pomoč - subsidiarna uporaba ZUP - pravnomočno rešena zadeva - zavrženje prošnje
Pravno pomembne okoliščine za odločitev po 4. točki drugega odstavka 129. člena ZUP so, da je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno, da je bil zahtevek stranke zavrnjen in da se ponovni zahtevek ne opira na spremenjeno pravno oziroma dejansko podlago.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji - očitno nerazumna zadeva - rok za vložitev ugovora - zamuda roka
Zamuda roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede tega ugovora brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pripadnost posebni družbeni skupini - nedržavni subjekt
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s strahom pred tihotapci. Njegovih izjav kakor tudi drugih okoliščin konkretnega primera ne gre povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase ali političnega prepričanja. Ne gre za pripadnost posebni družbeni skupini in pripadnost tihotapcem se ne more šteti za pripadnost posebni družbeni skupini. Oseba, ki se počuti ogroženo do te mere, da mora konstantno spreminjati življenjsko okolje, se bo obrnila na policijo ali druge varnostne službe, da se zaščiti in obvaruje svoje življenje pred napadalci, in da tožnik z ničemer ni izkazal, da ga policija ne bi zaščitila zaradi sodelovanja s tihotapci, saj ni navedel nobenega konkretnega dogodka, ko bi nekdo v njemu podobnem položaju ne dobil zaščite. Glede na to, da se tožnik ni obrnil na policijo, ni uspel izkazati, da mu država v konkretnem primeru ne bi nudila zaščite.
Prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč v postopku, ki bi potekal pred tujim nacionalnim in ne mednarodnim sodiščem, zato ne obstaja pravna podlaga, na podlagi katere bi se mu lahko krilo stroške prevodov listin.
Tožnik potrebuje prevode listin zato, da bo Sklad v tujini sprožil ustrezne postopke, vendar pa s tem še vedno niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tudi v tem primeru (torej posredna brezplačna pravna pomoč preko Sklada, ki bi sprožil postopke v tujini) niso izpolnjeni pogoji po ZBPP, saj ne bo šlo za postopek pred domačimi sodišči niti pred mednarodnimi sodišči niti za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči pri organu za brezplačno pravno pomoč druge države članice EU.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - diskriminacija - narodnost - družinski spor - prosilec iz Maroka - mednarodna zaščita
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s strahom pred očetovimi družinskimi člani, ki diskriminirajo sicer njegovo mamo, ker je Arabka, in da njegovih izjav, kakor tudi drugih okoliščin konkretnega primera ne gre povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase ali političnega prepričanja, saj iz opisanega izhaja, da je bila diskriminirana le njegova mama.
Prosilec za mednarodno zaščito, ki se v svoji izvorni državi nikoli ni obrnil za zaščito k organom, ki so za to pristojni, ne more trditi, da mu le ti niso sposobni ali da mu nočejo nuditi zaščite, če ga ogrožajo nedržavni subjekti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - preganjanje - resna škoda
Tožnikove navedbe v zvezi z revščino in nezaposlenostjo v izvorni državi in na drugi strani željo po zaposlitvi v državi pribežališča, je tožena stranka pravilno ocenila za nepomembna dejstva za obravnavanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Iz njegovih izjav ni razvidno, da bi tožniku zaradi udeležbe na demonstracijah, katerih naj bi se po lastni izjavi, dani na prošnji za mednarodno zaščito, udeležil vsak dan na fakulteti, medtem ko iz osebnega razgovora izhaja, da naj bi se demonstracij in sicer petih udeležil v času mature, aprila 2018, grozilo kakršnokoli preganjanje v bodočnosti. V tem elementu so izjave tožnika premalo konkretizirane in preveč pavšalne. Predvsem pa nikoli ni zatrjeval, da bi imel zaradi udeležbe na teh demonstracijah v izvorni državi kasneje težave, pač pa le to, da se ni nič spremenilo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - preganjanje - resna škoda - pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Alžirije
Tožnik se ne more šteti za pripadnika določene družbene skupine, ker očitno ni izkazal elementov, ki bi kazali na to, da je bil v izvorni državi do tolikšne mere vpet v dejavnost organizacije, od katere se je izposodil denar, da bi ga družba dojemala kot „različnega“ in ker bi imel zaradi dejanja, ki naj bi ga v povezavi z omenjeno organizacijo opravil, nespremenljivo lastnost, v zvezi s katero se tožnika ne bi smelo siliti, da se ji odreče.
ZMZ-1 člen 23, 27, 27/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - obrazložitev odločbe - glavna obravnava
Tožbeni ugovor, da je bil osebni razgovor voden zavajajoče in sicer tako, da sploh ni šel v smer razčiščevanja možnih razlogov za preganjanje, je neutemeljen, kajti prosilec nosi dokazno breme, da na podlagi vprašanj ob podaji prošnje in osebnem razgovoru ne samo opiše, kaj se mu je zgodilo v izvorni državi, ampak da opiše tudi svoj strah pred določenim preganjanjem, ki ga pa tožnik ni opisal; ni ga konkretiziral niti v tožbi. Tožnik nima obveznosti, da svoj strah pravno veljavno utemelji v skladu z ZMZ-1, brez da bi mu tožena stranka glede tega postavila pravno relevantna vprašanja, mora pa strah opisati in ravno tako razloge, zakaj je pobegnil iz svoje države.
ZMZ-1 člen 26, 27, 27/1, 27/1-3, 28, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - statusa begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožnik s tem, ko je že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljal socialno-ekonomske vidike diskriminacije ni navajal dejstev, ki bi bila nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, kot je zmotno navedla toženka, ampak je njegova prošnja v zvezi z zatrjevanim diskriminatornim ravnanjem zoper Berbere neutemeljena, ker tožnik ni uspel izkazati dovolj konkretnih dejanj, uperjenih zoper tožnika na omenjenih relevantnih področjih dostopa do trga dela, nastanitve, dostopa do šolanja in drugih javnih dobrin, kot je nujno zdravstveno varstvo, socialna pomoč, pridobitev osebnih dokumentov, ki bi z zadostno intenzivnostjo onemogočile uresničevanje človekovih pravic, ki bi predstavljale hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1.
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1, ki (lahko) v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v Maroko doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja. Ponižujoče ravnanje povzroča občutke strahu, podrejenosti, psihično trpljenje, kar lahko stre človekovo moralno in fizično držo, pri čemer lahko zadošča, da je posameznik ponižan v očeh žrtve, četudi ne tudi v očeh drugih.