postopek za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklep v postopku za izdajo začasne odredbe, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in torej ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Odgovor na dopuščeno vprašanje - ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek - je pritrdilen. Tožeča stranka mora, če želi preprečiti zavrnitev zahtevka, po izpolnitvi obveznosti tožbo spremeniti tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012319
URS člen 26. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - spor iz družinskih razmerij - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - dodelitev otroka - začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - izdaja začasne odredbe
Standard protipravnosti ravnanja ima v primerih odškodninske odgovornosti države za delo sodnikov drugačno vsebino kot v splošnih civilnih deliktih. Ta je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, pravnomočnost sodne odločbe ne preprečuje. Je pa ob tem treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka.
Bistvo regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00012729
SPZ člen 16, 16/2, 167. OZ člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 226, 282, 282/1.
ločitveni upnik - ločitvena pravica - zastavna pravica - izvensodna prodaja zastavljene stvari - prodaja delnic - način prodaje - skrbnost ravnanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - najugodnejše unovčenje premoženja
Ločitveni upnik si je pri zunajsodni prodaji premoženja dolžan prizadevati doseči najugodnejše unovčenje. Najugodnejše unovčenje ne pomeni le najvišje kupnine, temveč tudi najnižje stroške prodaje predmeta, na katerem ima upnik ločitveno pravico.
Bistveno za odločitev je, kakšno ravnanje je pri prodaji delnic skrbno ravnanje. Šele nato je mogoče odgovoriti na vprašanje, ali način prodaje ustreza takšnemu ravnanju in ali je tožena stranka ravnala skrbno. Skrbnost ravnanja se presoja glede na podatke, ki so ločitvenemu upniku znani ali bi mu morali biti znani v trenutku zunajsodne prodaje. Ravnati mora tako, kot bi ravnal povprečen, razumen ločitveni upnik pri prodaji predmeta ločitvene pravice. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da prodaja delnic sodi v profesionalno dejavnost tožene stranke.
Za presojo skrbnosti ravnanja tožene stranke je ključna pričakovana višina kupnine, ki jo lahko dobi s prodajo delnic, v povezavi s stroški prodaje. Za tožečo stranko bi bila najugodnejša tista prodaja, v kateri bi bil dosežen višji izkupiček po odštetju stroškov prodaje od dosežene kupnine. Takšno prodajo bi morala zasledovati tožena stranka v okviru skrbnosti in v tej smeri bi morala podati trditve v okviru njenega trditvenega bremena. Teh trditev pa ni podala.
Sodišči nižje stopnje bi morali tožbeni zahtevek obravnavati z vidika pravil iz pododdelka 5. 3. 4 ZFPPIPP, ki ureja institut izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Abstraktni dejanski stan iz 306. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na problematiko nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice, se s konkretnim dejanskim stanom ne ujema. Če bi v tem pravdnem postopku tožnika uveljavljala ločitveno pravico, bi v skladu s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP postavila dajatveni zahtevek. Pravno pravilo iz tretjega odstavka 306. člena ZFPPIPP ne more tvoriti pravne podlage za zavrnitev konkretnega tožbenega zahtevka.
zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje izvršitve upravnega akta - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditvena podlaga - zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe
Sporno pravno razmerje je v reviziji mogoče urediti tudi z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet konkretnega upravnega spora. Vrhovno sodišče je v takih primerih že izdalo ureditvene začasne odredbe. Stanje je začasno uredilo tako, da je zadržalo izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta.
Revidentka verjetnosti nastanka težko popravljive škode v konkretnem primeru ni izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00007173
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZS člen 101, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 481.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
Tožnica svojo odškodninsko terjatev utemeljuje na izdani začasni odredbi. Če ji je škoda nastala, ji je bila tudi priznana, ko so prenehali učinki izdane začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
VS0018383
ZPP člen 285. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 31, 32. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1.
materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rok
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018462
ZIZ člen 180, 272, 277, 277/1, 278, 278/1. OZ člen 131. ZK-1 člen 6, 6/1, 98, 99, 99/1, 100, 100/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost terjatve - trajanje začasne odredbe - odškodninski spor - mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek
Za odločanje o začasnih odredbah zadošča verjetnost, vendar pa dokazni standard ni neka absolutna, vnaprej določena kategorija, ki bi lahko veljala za vse primere in vse mogoče življenjske situacije. Ravno različnost konkretnih primerov terja uporabo tega standarda prilagojeno konkretni situaciji. Narava spora, v kateri je odredba predlagana, in njegov namen (preprečitev izigravanja upnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe tudi zato, ker se o začasni odredbi odloča praviloma v začetni fazi postopka na podlagi omejenega procesnega gradiva in hitro.
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen tako, da odredba, ki predstavlja za terjatev primerno sredstvo zavarovanja, traja toliko časa, da upnik to sredstvo zavarovanja tudi lahko uspešno izkoristi. V nasprotnem primeru začasna odredba ne bi mogla doseči svojega namena.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002913
ZPP člen 339, 339/2-14, 372.
zavarovanje terjatve s hipoteko - vknjižba zastavne pravice - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na dobro vero in zemljiškoknjižno stanje se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, in ne tisti, ki je zastavno pravico pridobil v izvršilnem postopku.
Smisel navedenega stališča je v tem, da se varuje pričakovalna pravica tistega, ki bi se do pridobitve zastavne pravice v izvršilnem postopku že lahko vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik (oziroma solastnik) in za vknjižbo že izpolnjuje vse pogoje, izostal je le zemljiškoknjižni vpis. V tem primeru so nanj že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002895
ZFPPIPP člen 216, 216/2, 211/1. ZIZ člen 264/2, 265. SPZ člen 143.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo - ustavitev prekinjenega postopka zavarovanja - pravni učinki potrjene prisilne poravnave - hipoteka - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pridobljene pravice
V času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je že veljal novi drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP; novela ZFPPIPP-F, je tudi le eksplicitno uredila namero zakonodajalca, ki je ostala nespremenjena.
Vlagatelj izpodbija pravnomočni sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi v tem postopku opravljenih dejanj. Pri tem ne zatrjuje, da bi bila zaradi izpodbijane odločitve izbrisana upnikova že vknjižena hipoteka oziroma da bi njegova že priznana terjatev postala ponovno sporna. Posledica ustavitve postopka zavarovanja je bila torej zgolj v tem, da ne obstaja več predhodna odredba in da tudi ne bo odločeno o ugovorih zoper to odredbo. Ker za samo hipoteko in terjatev izpodbijana odločitev ni imela neposrednih posledic, odgovor Vrhovnega sodišča na pravno vprašanje iz zahteve ni odločilen.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018261
ZFPPIPP člen 295, 295/2. ZS člen 110, 110/2.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje pravne osebe - kapitalska gospodarska družba - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku - izbris iz sodnega registra - prenehanje obveznosti - izbris hipoteke - pravno mnenje
Odločitev je v skladu s sprejetim pravnim mnenjem občne seje 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, prav tako pa tudi ne obveznosti takšne družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V obrazložitvi tega mnenja je Vrhovno sodišče pojasnilo, kakšen je vpliv prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku tako na obstoj obveznosti stečajnega dolžnika kot tudi na obstoj na te obveznosti vezanih akcesornih pravic. In povsem enake so tudi posledice opustitve prijave.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018128
OZ člen 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2, 403, 403/1, 1034, 1034/3.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - učinki pripoznave dolga glavnega dolžnika na pretrganje zastaranja do poroka - učinki pripoznave dolga enega solidarnega dolžnika na pretrganje zastaranja do drugega solidarnega dolžnika - zavarovanje terjatve - bianco menica - prekluzija - pravica do izjave v postopku
Eden od več (so)dolžnikov lahko nastopa v različnih pravnih položajih; bodisi kot solidarni dolžnik (na primer s pogodbo, s katero je dogovorjena solidarna obveznost dolžnikov, razen če se ta po določbi 394. členu OZ že domneva, ali s pogodbo o pristopu k dolgu po 432. členu OZ) bodisi kot subsidiarni ali solidarni porok (določbe 1019. člena OZ). Za presojo učinkov pripoznave dolga enega od sodolžnikov v takšnih obligacijskih razmerjih sta pomembni določba tretjega odstavka 1034. člena OZ, ki ureja učinke pretrganja zastaranja med glavnim dolžnikom in porokom, ter določba prvega odstavka 403. člena OZ, ko gre za učinke pretrganja zastaranja v razmerju med solidarnimi dolžniki. V obeh primerih, ne glede na to, ali ima revident položaj poroka ali enega od solidarnih dolžnikov, pripoznava dolga s strani družbe T., d. o. o., ne more pretrgati zastaranja v razmerju do revidenta. Z nasprotnim stališčem je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede pretrganja zastaranja (drugi odstavek 369. člena OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS4002786
ZIZ člen 271, 279. SPZ člen 37, 37/1.
povrnitev premoženjske škode - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - povrnitev škode dolžniku - škoda, prizadejana z začasno odredbo - sklenitev najemne pogodbe - obligacijske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Prepoved obremenitve nepremičnine prepoveduje lastniku obremeniti nepremičnino z zastavno pravico in drugimi omejenimi oziroma izvedenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na tej nepremičnini. Ker je najemna pravica obligacijska pravica, je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj, da izdana začasna odredba tožniku ni preprečevala oddajanja stanovanja in poslovnega prostora v najem.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002790
OZ člen 426.
zavarovanej terjatve - odstop v zavarovanje - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Smisel odstopa terjatve v zavarovanje je v tem, da je dogovorjen zaradi zavarovanja terjatve. Ravno zato ima prevzemnik pravico, da izterja odstopljeno terjatev in iz nje poplača odstopnikov dolg. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Posledično (po odstopu terjatve v zavarovanje) je dolžnik zavezan samo novemu upniku. Pravna vez med dolžnikom in starim upnikom je pretrgana in se lahko vzpostavi samo s povratno cesijo. Da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev urejal prav pogoje in učinke povratne cesije (torej povratnega odstopa odstopljene terjatve) ali pa določal dogovorjeni razvezni pogoj v primeru neplačila, revidentka niti ne zatrjuje.
Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena. Tak pomen časa izpolnitve pa mora sprejeti tudi nasprotna pogodbena stranka kot element svoje obveznosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom preneha upnikova pravica od zavarovalnice, pri kateri je imel upnik (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, terjati plačilo zavarovalnine.