CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001643
ZPP člen 339, 339/2-12. ZIP člen 251c, 251c/1, 251c/2. ZIZ člen 24, 24/I.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi ZIP - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava – konkurenca izvršbe na podlagi verodostojne listine in izvršbe na podlagi izvršilnega naslova – subjektivne meje pravnomočnosti - odstop terjatve
ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).
Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.
ZIZ člen 41, 41/2, 44, 44/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZIZ-E člen 15, 17.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - zakonska domneva - presoja listine - predhodna odredba - obstoj nevarnosti - pogoji za izdajo predhodne odredbe
Naknadno, po dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice, je bila v spis vložena listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba. Ta listina je ob odločanju o predlagani predhodni odredbi omogočala preizkus, ali je bil sklep o izvršbi (res) izdan na podlagi menice, kar je po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ pogoj za zakonsko domnevo, da obstoji nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena. Gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in v zvezi s tem presojo, ali so podane vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ.
povrnitev škode - odgovornost države za ravnanje sodišča – škoda zaradi začasne odredbe – odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – odgovornost upnika v zvezi z začasno odredbo
Upoštevaje ugotovitev, da je nižja kupnina posledica manjše vrednosti zaradi nevzdrževanja nepremičnine in ne zaradi padanja cen nepremičnin, je pravilno stališče, da ni podana pravno upoštevna vzročna zveza med nepravočasno odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izvršbi in zatrjevano škodo (t. j. razliko v doseženi kupnini).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0013680
ZIZ člen 226, 226/3, 227, 227/1, 273, 273/2.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – umik vsebin s spletne strani – prepoved objave vsebin - kršitev prepovedi iz začasne odredbe – denarna kazen – obseg presoje – zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče v postopku zavarovanja ob zatrjevani kršitvi prepovedi iz začasne odredbe ne presoja verjetnosti terjatve glede na »novo« ravnanje dolžnika in tudi ne, ali obstoji verjetnost, da je (»novo«) ravnanje dolžnika za upnika škodljivo, za kar se smiselno zavzema zahteva za varstvo zakonitosti (v tem primeru bi bil izničen eden od temeljnih namenov začasne odredbe, ki je v hitrosti upnikovega začasnega varstva), pač pa presoja le, ali gre za dejanje, ki je enako ali se v bistvenem ne razlikuje od tistega, ki je bilo z začasno odredbo prepovedano.
zastavna pravica na nepremičnini - nadomestna izpolnitev - cesija - singularno pravno nasledstvo - prenos hipoteke - izbris hipoteke - dovoljenost revizije zoper sklep v zvezi z začasno odredbo - zavrženje revizije
Tožnik proti toženki ne more uveljavljati več pravic, kot jih je prevzel od M. Č. s cesijsko pogodbo. Med njimi zastavne pravice na nepremičninah, zaradi njenega izbrisa po predlogu cedenta, ni. Zato tudi sporazum med M. Č. in tožnikom z dne 4. 2. 1998 o prenosu zastavne pravice, tožene stranke v ničemer ne obvezuje, saj zastavne pravice, ki je ni bilo, M. Č. na tožnika ni mogel naknadno prenašati.
Na obveznost toženca kot poroka nima vpliva dejstvo, da je toženec v (nadaljnje) zavarovanje obveznosti tožeči stranki izročil tudi bianko lastno menico, prav tako pa tudi ne dejstvo, da tožeča stranka tega zavarovanja ni izkoristila – možnost poplačila na podlagi menice namreč ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi (tudi) druge oblike zavarovanja terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001548
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZS člen 101, 101/2, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - odločanje po pravilih v gospodarskih sporih - izvršilni postopek - predlog za zavarovanje terjatve - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
Določb 266. člena ZIZ ni pravilno razlagati tako, da je že z vložitvijo predloga za izvršbo „uveden sodni postopek“, kajti to bi ustvarilo nesmiselne posledice.
V tej zadevi je po presoji Vrhovnega sodišča upniku kot morebitnemu bodočemu tožniku smotrno omogočiti, da se z začasno odredbo zavaruje za primer, da se bo izvršilni postopek pretvoril v pravdnega, pred sodiščem, pred katerim bo v takšnem primeru tekel spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001535
ZIZ člen 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 101, 101/2-5.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na denarno terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost
Izvršilni postopek poteka zaradi izterjave denarne terjatve, postopek zavarovanja z obravnavano začasno odredbo pa za zavarovanje nedenarne terjatve. Zato se krajevna pristojnost sodišča določa po prvem odstavku 266. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001449
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2. ZS člen 101, 101/2-5.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
Čeprav se postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine do pravnomočnosti sklepa o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer res ne bo pretvoril v pravdnega in ob vložitvi zadevnega predloga za izdajo začasne odredbe res ni bilo gotovo, ali bo do pravde prišlo, je v zadevi, kakršna je obravnavana, smotrno upniku (morebitnemu bodočemu tožniku) dopustiti, da se z začasno odredbo zavaruje za primer, da se to dogodi, pred sodiščem, pred katerim bo v takšnem primeru tekla pravda.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodna odredba - domača sodna odločba - nalog za plačilo v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek za zavarovanje terjatve
Presoja pritožbenega sodišča, da zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter je bilo še odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, ni mogoče govoriti o odločbi v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ, je materialnopravno zmotna. Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, še vedno pa gre za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Ker je bila izdana na podlagi menice, je izkazan tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, saj gre v takem primeru glede na 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ za neizpodbitno izkazano nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - pojem verodostojne listine - predhodna odredba - vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi - obstoj nevarnosti
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice sploh ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina. Dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo, ali izpolnjuje pogoje, da je verodostojna listina, zato v tem primeru ni pomembno. S tem so izpolnjene vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. V kakšnem drugačnem primeru bi utegnilo biti tudi drugače. Po uveljavitvi novele ZIZ-E namreč izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, ne pa na podlagi same menice. Glede na vsebino ugovora zoper sklep o izvršbi bi bilo treba v takem primeru dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali pa mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 76, 82. Statut Univerze v Mariboru člen 180, 206. ZViS člen 6, 6/1, 6/2.
začasna odredba – javni interes - izvajanje študijskega procesa – izvolitev v naziv – test sorazmernosti
Izvajanje študijskega procesa (univerze oziroma njene članice) je v javnem interesu. Tožnik bi moral navajati argumente, ki bi bili močnejši od javnega interesa, ki bi z izdano začasno odredbo lahko bil prizadet.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012288
SPZ člen 137. ZOR člen 295, 295/2, 987. ZTLR člen 64, 64/1, 68. ZZK člen 5, 5/4.
načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zastavna pravica na nepremičnini - prenehanje zavarovane terjatve - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke - stečaj osebnega dolžnika - načelo javnosti zemljiške knjige
Ker ugasnitev zavarovane terjatve (v primeru maksimalne hipoteke pa zavarovanega pravnega razmerja) hipoteko vsebinsko izvotli in ji odvzame ves smisel, bi bilo pripisovanje prevelikega pomena dejstvu, da hipoteka formalno sicer še vedno obstoji, v nasprotju s samim bistvom akcesornosti tovrstnega zavarovanja. Pravni učinki vknjižbe po vsebini odmrle hipoteke zato nikakor niso absolutni, temveč ostajajo v okviru dometa načela javnosti (in publicitete) zemljiške knjige, ki – izhajajoč iz namena načela zaupanja v zemljiško knjigo - ne sega preko zagotavljanja varstva dobrovernih udeležencev v pravnem prometu z nepremičninami.
Posledica tega je, da imajo zastavitelji (t.i. realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (t.i. osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve. Ko pa je tako, sodišče zahtevku iz hipotekarne tožbe ne more ugoditi tudi, kadar iz tožbenih navedb same tožeče stranke izhajajo dejstva, ki jasno kažejo, da sta zavarovano pravno razmerje in iz njega izvirajoča terjatev ugasnila, preden je bila tožba vložena.
Dopuščena revizija: kakšna je bila pravna podlaga za tožničino izplačilo banki kreditodajalki, katerega povračilo zahteva od toženca kot kreditojemalkinega poroka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012140
ZIP člen 268, 268/1-2. ZOR člen 103, 206, 206/3, 414, 414/1.
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišč - odgovornost zaradi opustitve zaznambe v zemljiški knjigi - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - solidarna odgovornost - sklep o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi
Glede zaznambe sklepa o začasni odredbi je 2. točka prvega odstavka 268. člena ZIP, ki je veljal v relevantnem obdobju, določala, da sme v zavarovanje nedenarne terjatve sodišče izdati vsako odredbo, s katero se dosega namen zavarovanja, zlasti pa prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Opustitev zaznambe je bila v nasprotju s predpisi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012029
ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 64, 64/1.
predlog za zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – posebno premoženje zakonca upnika - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve – izločitvena tožba
Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
Pogodbeni stranki posojilne pogodbe in sporazuma, katerih ugotovitev ničnosti sta tožnika s primarno uveljavljanim zahtevkom terjala, sta bili prvi toženec in druga toženka kot posojilodajalca, ter prvotna tretja toženka (med pravdo izbrisana družba) kot posojilojemalka, ki je bila v tej vlogi pravnoposlovna zavezanka le v razmerju do prvih dveh tožencev kot posojilodajalcev. Zato ni jasno, kakšno terjatev naj bi morala tožnika po stališču sodišč prve in druge stopnje uveljavljati zoper družbenika družbe (prvotne tretje toženke) v enem letu po njenem izbrisu, saj je cilj tožeče stranke, ki ga v tej pravdi zasleduje, doseči izbris hipoteke; ta pa ni vknjižena v korist prvotne tretje toženke, temveč v korist prvega toženca in druge toženke.
Breme dokazovanja le navideznosti zapisa v pogodbi o posojilu, v njej navedenega denarnega zneska in pogodbeno prevzetih obveznosti strank nosi tisti, ki jo zatrjuje in se nanjo sklicuje (212. člen ZPP), saj je sicer treba upoštevati kot pravilo določbo prvega odstavka 99. člena ob sklenitvi sporne pogodbe in sporazume še veljavnega ZOR, po kateri se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Breme dokazovanja navideznosti sporne pogodbe in sporazuma sta torej nedvomno nosila tožnika.
poroštvo - zavarovanje kredita - razmerje med upnikom in porokom
Res je, da se sme od poroka v skladu z določbo 1004. člena ZOR zahtevati izpolnitev obveznosti šele po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi, vendar pa lahko upnik v skladu z določbo drugega odstavka navedene zakonske določbe zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj. Tožeča stranka je tožbo zoper glavnega dolžnika umaknila zato, ker zoper njega, ki je prišel v stečaj, ne more doseči izpolnitve. Zato se revidenta ne moreta sklicevati na domnevno izgubo pravnega interesa tožeče stranke za vztrajanje pri tožbenem zahtevku s stališčem, da je pač umaknila tožbo zoper glavnega dolžnika.
Prepoved t. i. komisornega dogovora (lex commissoria) je omejena le na fazo stipulacije (ustanovitve) in na čas trajanja zastavne pravice, na solucijsko fazo, to je na čas po zapadlosti zavarovane terjatve, pa se ne razteza več. Komisorni dogovor v tej fazi tako ne predstavlja nič drugega kot sporazum upnika in dolžnika o nadomestni izpolnitvi obveznosti.