krajevna pristojnost - več sredstev izvršbe - začasna odredba
Kadar je z istim predlogom za izvršbo predlaganih več sredstev izvršbe in začasna odredba, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu za izvršbo.
Po vsebini predstavlja pogodba o zavarovanju kreditov malega gospodarstva s področja osebnega dela splošne pogoje pogodbe v smislu določila prvega odstavka 142. člena ZOR, saj gre pri obravnavani pogodbi za formularno pogodbo, očitno sestavljeno od strani tožene zavarovalnice, katere firma je odtisnjena v glavi na vseh sedmih straneh pogodbe.
Po določilu drugega odstavka 143. člena ZOR lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, na podlagi katerih druga stranka izgublja pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga nasproti njej.
Ni dopustno, da bi zavarovanec izgubil vse pravice iz zavarovalne pogodbe, če ne bi izpolnil formalnih obveznosti (izguba zavarovalnih pravic v primeru, da zavarovanec v roku 60 dni s priporočenim pismom dvakrat zapored ne opomni posojilojemalca na plačilo zapadlega dela posojila, in če v nadaljnjem roku 60 dni ne predloži zavarovalnici odškodninskega zahtevka), ki za zavarovalnico kot pogodbenega zavezanca ne predstavljajo neke posebej pomembne okoliščine, ki bi onemogočala, ali znatneje oteževala izpolnitev njene obveznosti izplačati odškodnino.
posojilo - pogodba o zavarovanju terjatev - zavarovanje posojila "nepreklicno na poziv"
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve premoženja
Vsak postopek za izdajo začasne odredbe je poseben postopek, pa čeprav je tožeča stranka med določenim pravdnim postopkom vložila več predlogov za izdajo začasne odredbe. Zato mora vsaka stranka v vsakem postopku navajati in dokazovati dejstva, s katerimi dokazuje (ne)obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe. Navedb strank, danih v enem postopku zato ni mogoče uporabiti za odločitev v drugem postopku.
ZIP člen 16, 16/2, 19, 19/1, 251c, 251c/1, 251c/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremični stvari tretje osebe - sporazum strank - učinki vknjižbe in zaznambe - izvršljivost sodne poravnave
Ni mogoče ločeno obravnavati razmerja med upnico in posojilojemalcem iz osnovne posojilne pogodbe ter upnico in sedanjo dolžnico, ki je v postopku zavarovanja kot tretja oseba zastavila svojo nepremičnino. Sporazum, ki so ga podpisale vse tri stranke in je izvršilni naslov tudi napram zastaviteljici kot tretji osebi, se sklicuje na osnovno posojilno pogodbo, ki jo opredeli kot sestavni del sporazuma.
Vprašanje izvršljivosti tega sporazuma je pomembno tudi za dolžnico, prav z izvršljivostjo pa je neposredno povezano vprašanje predhodne zapadlosti zavarovane terjatve. To vprašanje sta pogodbeni stranki uredili v sami posojilni pogodbi, ki jo je podpisala tudi sedanja dolžnica.
ZIP člen 267.ZIZ člen 55, 55/1-8, 67, 67/1-2, 239, 278, 278/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - prenehanje začasne odredbe
Odločilne za začasno odredbo so okoliščine, ki obstojajo v času njene izdaje.
Zmotno je zato materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki je spremenilo spodbijani sklep sodišča prve stopnje zato, ker je bilo začasni odredbi po njeni izdaji ugodeno tako, da je upnik prišel v posest spornih MRP. Namreč ravno zaradi tega je vendar bila potrebna in izdana začasna odredba, da upnik doseže svoj pravno dopusten cilj. Načelno enako velja tudi za sodbe oziroma sploh za sodne odločbe, da se izdajo zato, da se izvršijo, četudi prisilno. Po njihovi izvršitvi ni nobenega razloga, da bi se ravno zaradi izvršitve razveljavljale kot pravna podlaga, ki je narekovala in opravičevala izvršitev.
ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/I.ZZK člen 5, 5/4, 21, 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugotovitvena tožba - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Ker se z začasno odredbo zavaruje izvršitev neke terjatve, ugotovitvena sodba pa te tožniku ne da, v pravdah zaradi ugotovitve obstoja neke pravice ali pravnega razmerja začasnih odredb po določbah ZIP zato ni mogoče izdati. Toda morebitni pravnomočni ugotovitvi, da je prva tožeča stranka lastnica spornih parcel, bo sledila izvršitev - vknjižba lastninske pravice na ime prve tožeče stranke v zemljiško knjigo. Zato v takšnem sporu ni mogoče odkloniti izdaje začasne odredbe, če so za to izpolnjene zakonske predpostavke.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost
Dovoljena je začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev, pa čeprav odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenja izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) za ugotovitev nevarnosti ni relevantna.
V postopku zavarovanja z začasno odredbo ni mogoča smiselna uporaba določil ZIZ (239. člen), po kateri
- sklepa o ugovoru ni potrebno obrazložiti, če sodišče predlogu za izvršbo ugodi (84. odstavek 44. člena)
- sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, za katerega ugotovi, da ni utemeljen, odstopi višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (2.odst. 54. člena).
Sodišče prve stopnje:
- mora zato sklep o začasni odredbi vedno obrazložiti,
- je pristojno za odločitev o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi tudi takrat, kadar ugotovi, da ni utemeljen.
ZIP člen 263, 265, 266, 272.ZIZ člen 267, 270, 273, 277.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve pred vložitvijo tožbe - začasna odredba - sodna pristojnost
Predlagatelj zahteva z začasno odredbo zavarovanje z njegove strani zatrjevane denarne terjatve. Predlog za zavarovanje take terjatve je mogoče vložiti tudi pred začetkom postopka (263. člen zakona o izvršilnem postopku in sedaj z enako vsebino 267. člen zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Vrste začasnih odredb, ki jih sme izdati sodišče, so bile opredeljene v 266. členu ZIP, sedaj pa so v 273. členu ZIZ, čas, za katerega se izdaja začasna odredba, pa je bil določen v 272. členu ZIP, sedaj pa je v 277. členu ZIZ. V zakonu so določeni tudi pogoji, pod katerimi sodišče lahko izda začasno odredbo (265. člen ZIP, sedaj 270. člen ZIZ). Ker predlagatelj zahteva varstvo premoženjskih pravic, bo moralo o predlogu odločiti sodišče in ne upravni organ, kot je zmotno presodilo sodišče druge stopnje.
ZAVAROVANJE TERJATEV - CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI SPOR
VS13341
ZUS člen 69, 69/2.
začasna odredba - vzpostavitev prometne signalizacije - položaj stranke v postopku - obstoj pravnega interesa
Če ni izpolnjena procesna predpostavka - obstoj pravnega interesa, je potrebno tožbo zavreči, še preden se pristopi k odločanju o začasni odredbi.
Upravna praksa v upravnih sporih zoper upravni akt, izdan po uradni dolžnosti, priznava položaj stranke osebam, ki jim je tak položaj že v upravnem postopku priznal upravni organ oziroma osebam, ki v upravnem sporu izkažejo, da je s takšnim izpodbijanim aktom kršena kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist.
Določbe XXVII. poglavja ZOR ne uporabljajo za zavarovanje terjatev, se pa zanje uporablja splošni del ZOR - analogno tiste določbe obligacijskega prava, ki so zavarovanju terjatev najbližje.
Bistvena sestavina pogodbe o zavarovanju terjatve je tudi pogodbeno določilo o obveznosti zavarovatelja, da plača zavarovalno premijo, in njena višina.
kreditno zavarovanje - odškodninski zahtevek - vojna škoda - neposredni vzrok škode - causa proxima - pogodba o zavarovanju terjatev - analogija
Po 1. odstavku 931. člena ZOR zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki je bila povzročena z vojnimi operacijami ali upori (razen, če je bilo dogovorjeno drugače), vendar pa pod pogojem iz drugega odstavka citiranega člena, da dokaže, da je škodo povzročil tak dogodek.
Takšno dokazno breme za ekskulpacijo je običajno pravilo, izhajajoče tudi iz prvega odstavka 154. člena ZOR glede subjektivne odgovornosti oziroma iz 177. člena ZOR glede objektivne odgovornosti za škodo. Načelno sta torej sodišči druge stopnje in prve stopnje dali prav toženi stranki, da kot zavarovalnica ne odgovarja za škodo kot posledico vojnih oziroma političnih dogodkov, če to seveda dokaže.
zavarovanje vojnih in političnih rizikov - zavarovanje terjatev
Za zavarovanje terjatev se analogno uporabijo določbe XXVII. poglavja ZOR.
ZOR v 931. členu izvzema iz zavarovanja samo škodo, povzročeno z enim od mejnih rizikov - oboroženimi operacijami. Izvzema pa iz zavarovanja tudi škodo, nastalo zaradi uporov. Te lahko opredelimo kot politični rizik, če niso prerasli v vojne operacije. Vsako politično nasprotje še ni upor.