razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev
Otrokove potrebe so po določbi 79. čl. ZZZDR poleg zmožnosti staršev bistven element za določitev preživnine. Določitev preživnine zgolj na podlagi podatkov o dohodkih staršev brez jasnega stališča o obsegu potreb otroka, materialno pravno ni pravilna.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice - denacionalizacijski upravičenec
Ker ZDen glede vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču izrecno veže pravico uporabe na denacionalizacijska upravičenca (nekdanjega lastnika), ni mogoča širša razlaga 31. člena ZDen v korist njegovih pravnih naslednikov. Lastninjenje stavbnih zemljišč, ki ne bodo olastninjena po ZDen, bo urejal drug zakon, ki pa še ni sprejet.
Revizijsko poročilo, ki ga je sestavila v okviru svojih pristojnosti SDK kot organizacija v smislu določb 230. čl. ZPP, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odst. 230. čl. ZPP). Vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva napačno ugotovljena (3. odst. 230. čl. ZPP), pri čemer je trditveno in dokazno breme na strani tistega, ki javno listino izpodbija, ne pa na strani tistega, ki se nanjo sklicuje. Tožena stranka je uspela dokazati, da revizijsko poročilo navaja napačen datum pogodbe o svetovanju in da je druga tožena stranka opravila storitve, ki jih je zaračunala prvi toženi stranki. S tem so vprašanja v zvezi z dokazno vrednostjo revizijskega poročila SDK v tem postopku rešena. Dodati je treba samo še to, da ima revizijsko poročilo lastnost javne listine samo glede dejstev, ki jih ugotavlja. Ker revizijsko poročilo nima ugotovitev o primernosti višine spornih računov in tega vprašanja ne obravnava, v tem pogledu nima nobene dokazne vrednosti.
V primeru, če je bilo izdano začasno obrtno dovoljenje, obratovalnica preneha po samem zakonu, če obrtnik v roku, ki ga določa začasno obrtno dovoljenje oz. za katerega velja začasno obrtno dovoljenje, ne izpolni pogojev, postavljenih v tem dovoljenju.
dohodnina - davčni dolg - odpis - razlogi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Zahteve za odpis davčnega dolga ni mogoče zavrniti, ne da bi bilo ugotovljeno, da zaradi plačila davčnega dolga ne bo ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba - nasilna vselitev
Na podlagi nasilne vselitve v stanovanje toženka ni mogla pridobiti stanovanjske pravice. Zato ni mogla zahtevati sklenitve najemne pogodbe z lastnikom stanovanja. Stanovanje uporablja nezakonito in lastnik proti njej lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
kmetijska zemljišča - pravna podlaga za vrnitev - denacionalizacijski upravičenec - kršitev materialnega in procesnega zakona
Če je obstajala odločba o arondaciji in je bila osnova za podržavljenje premoženja, upravni organ ne sme zavreči zahteve po določbi 2. odst. 125. čl. ZUP, čeprav je bila kasneje kot dodatek k odločbi sklenjena še pogodba.
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč, da je ničen dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki o nabavljanju deviz, zaradi česar je ničen tudi morebitni dogovor o del credere jamstvu. Zato tožeča stranka, ki je izrecno temeljila primarni tožbeni zahtevek na omenjenem jamstvu, ne more vezati povračilnega zahtevka na tujo valuto. Ne glede na to pa tudi 104. člen ZOR ne daje podlage za vezavo povračilnega zahtevka na tujo valuto takrat, kadar je bil predmet spolnitve določen znesek v domači valuti.
Pri ugotavljanju utemeljenosti povračilnih zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odst. 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali tudi njegov 2. in 3. odst. Celotni 104. člen ZOR tako omogoča sodišču, da ob upoštevanju faktorjev, navedenih v njegovem 3. odst., tožbenemu zahtevku na vrnitev tistega, kar je ena stranka dala drugi, v celoti ugodi, lahko pa ga tudi delno ali celo v celoti zavrne.
CZ člen 200, 200/1, 249, 249/2.ZOR člen 1004, 1004/3.
plačilo carine in druge uvozne davščine - poroštvena izjava - pravne posledice neizročenega blaga namembni carinarnici
Carinarnica v primeru, ko se je porok s poroštveno izjavo zavezal, da bo v primeru neprodaje carinskega blaga namembni carinarnici poravnal carinarnici carinske in druge dajatve, ni dolžna zahtevati obveznosti od prevoznika, ampak zahteva plačilo lahko takoj od poroka, tako, da mu izda odločbo o plačilu carine in drugih uvoznih davščin. Stranki sta se s poroštveno izjavo sporazumeli, da subsidiarnosti ni, za kar je pravna podlaga podana v 3. odstavku 1004. člena ZOR.
pridobitev - državljan druge republike - častnik JLA - dejansko nebivanje v R Sloveniji - spornost prekinitve bivanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je tožnik res zapustil ozemlje Slovenije po nalogu njenih organov in če je bil kot častnik nekdanje JLA dva meseca odsoten iz Slovenije, je moč ugotoviti, da dejansko ni živel v Sloveniji.
status CIV - revizija - odvzem statusa - razlogi - kršitev načela materialne resnice - kršitev materialnega zakona
Prvostopni organ je pri odločanju o zahtevi stranke za priznanje statusa civilnega invalida vojne po zakonu o civilnih invalidih vojne, uveljavljenega 1.1.1993, z eno odločbo priznal status CIV po navedenem zakonu, z drugo odločbo, izdano pod isto številko in z istim datumom pa je ukinil plačevanje civilne invalidnine, ki je bila stranki priznana na podlagi pravnomočne odločbe. Zato bi moral drugostopni organ, ko je odločal o reviziji in odpravil prvostopno odločbo, s katero je bil stranki priznan status CIV in odločil, da se status CIV ne prizna, upoštevati obe prvostopni odločbi, tudi tisto, s katero je bilo ukinjeno izplačevanje civilne invalidnine, do katere je bila stranka upravičena na podlagi pravnomočne odločbe, ob upoštevanju načel 12. člena ZUP.
pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - obličnost pogodbe o medsebojnih razmerjih
Med etažnimi lastniki ni bilo izrecnega dogovora glede uporabe spornih delov hiše (terase in prostora pod stopniščem). Tožnik je teraso in podstrešne prostore, ki služijo stavbi kot celoti preuredil in to še v večjem obsegu, kot mu je bilo izdano dovoljenje upravnega organa. Drog, na katerem so antene, je pritrjen na skupen nosilni zid med to in sosednjo stavbo. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči utemeljeno zaključili, da posega tožnikov zahtevek na prepoved uporabe terase zaradi postavitve antene in na njeno odstranitev v pravice lastnika posameznega dela hiše, ki ima na skupnih delih hiše trajno pravico uporabe. Pri presoji, če je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, pa je treba tudi upoštevati, da je morala biti pogodba o medsebojnih razmerjih med lastniki posameznih delov stavbe po Zakonu o pravicah na delih stavb (Ur. l. SRS, št. 19/76) in po prej veljavnem Zakonu o lastnini na delih stavb (Ur. l. SFRJ, št. 43/65 in 57/65) sklenjena v pismeni obliki, sicer ni imela pravnih učinkov.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sorodstvo stranke z delavcem sodišča
Zatrjevane okoliščine, da je tožnikova mati zaposlena pri sodišču v ..., ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 68. čl. ZPP. Zadevo je mogoče urediti z dodelitvijo drugi enoti istega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS01327
ZOR člen 61. ZPP (1977) člen 1, 382, 382/2, 392.
revizija - dovoljenost revizije - razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - zmota - vrednost spornega predmeta
za razveljavitev izjave o priznanju očetovstva, ki jo je priznanje dal - ni moč šteti za spor iz osebnih in rij, temveč za premoženjskopravni spor (1. čl. ZPP). a predmeta v znesku 10,00 SIT, označena v tožbi, .1989, ne zadostuje za dovoljenost revizije.