I. Glede na vrsto poškodb, ugotovljen čas trajanja bolečin in nevšečnosti v času zdravljenja šteje revizijsko sodišče, da na drugi stopnji ugotovljena višina primerne odškodnine za telesne bolečine v znesku 40.000,00 SIT ni pretirana.
II. Glede na ugotovljeno tožnikovo utemeljeno zaskrbljenost zaradi občasnih glavobolov, možnosti nastanka notranjih možganskih poškodb v smeri pretresa možganov in posledic na levem očesu, ki je trajala določeno obdobje, obstaja zakonska podlaga za odškodnino za strah.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
1. Toženkine trditve, češ da ji je bilo stanovanje dodeljeno že pred 25.6.1991 ter da je bil samo pismeni odpravek sporne odločbe Poveljstva garnizije izdan dne 22.8.1991, so po presoji revizijskega sodišča pravno nepomembne. Kajti, tudi če bi bile resnične, toženka na podlagi zatrjevane "dodelitve" stanovanja ne bi mogla zahtevati izročitve spornega stanovanja od prejšnjega stanodajalca. Pravni naslov za zahtevek na izročitev stanovanja v družbeni lastnini proti stanodajalcu je bila pravnomočna odločba o dodelitvi stanovanja (prim. 51. čl. Zakona o sredstvih in financiranju JLA, ki bi ga bilo potrebno uporabiti za presojo o zakonitosti dodelitve stanovanja iz vojaškega stanovanjskega fonda pred 25.6.1991 - Ur. l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89 - in 10. ter 35. čl. ZSR). Več upravičenj kot do bivšega stanodajalca pa toženka tudi do tožeče stranke ne more imeti. 2. Z odločbo Poveljstva garnizije bivše JLA z dne 22.8.1991 pa toženka ni pridobila stanovanjske pravice, ker stanovanjski organ bivše JLA takrat ni imel več pravice razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Sprememba tožbenega temelja pomeni spremembo tožbe, kajti istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
podstanovalsko razmerje - akcesorna narava pravice podstanovalca, da uporablja stanovanje - prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - odhod v drugo državo
Zaradi akcesorne narave pravice podstanovalca uporabljata stanovanjske prostore (1. odst. 76. čl. ZSR) se toženca ne moreta v konkretnem primeru uspešno sklicevati na podnajemno pogodbo.
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da predstavlja zatrjevanje bistveno drugačnega dejanskega stanja v pritožbenem postopku spremembo tožbenega temelja in s tem spremembo tožbe (191. člen ZPP), ki v pritožbenem postopku ni dovoljena (1. odstavek 190. člena ZPP). Vendar pa v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Tožeča stranka ni namreč šele v pritožbenem postopku, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, zatrjevala, da zahteva od tožene stranke plačilo za opravljeno delo in v delo vloženi trud, ampak je obstoj tega pravnega temelja zatrjevala že na samem začetku postopka.
ZPPSL (1993) člen 91, 91/1, 95. ZPP (1977) člen 212, 212-4, 214.
začasna odredba - stečajni postopek - prekinitev postopka - vloge strank v prekinjenem postopku
Začasna odredba, ki je v stečajnem postopku možna, je začasna odredba iz 95. člena ZPPSL.
O predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem v postopku, ki je prekinjen zaradi stečaja, ne odloča stečajno sodišče (stečajni senat). Stranka lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe v prekinjenem postopku. Z njim ravna sodišče v skladu z določbami ZPP, ki urejajo pravne posledice prekinitve postopka (214. čl. ZPP).
Glede na zatrjevane (v sklepu sodišča prve stopnje pa celo ugotovljene, vendar pa z ničemer obrazložene) statusne spremembe prvotno tožene stranke, ki v dosedanjem postopku sploh niso bile obravnavane, ali sploh gre za spremembo tožbe, ki bi, glede na pogoje iz 192. člena lahko bila dovoljena ali pa ne, ni mogoče odgovoriti. Odločitev pritožbenega sodišča, da sicer gre za spremembo tožbe, ki pa zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 192. člena ZPP ni dovoljena, je zato preuranjena.
povzročitev škode - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava v tisku - pasivna legitimacija časopisa in novinarja
1. Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopisu je tožnik ponazoril tudi z nevšečnostmi kazenskega postopka, ki pa je bil neposredna in pričakovana posledica objave toženčevega zapisa, vendar s tem ni postavil kot temelj svojega zahtevka kazenski postopek.
2. Prva tožena stranka (časopis) je tožniku odškodninsko odgovorna zato, ker je sporni zapis objavila. Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti. Šele z objavo je zapis povzročil razžalitev. Odgovornost prvotožene stranke - časopisa je torej neposredna.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Sama okoliščina, da tožnik kot namestnik javnega tožilca po službeni dolžnosti posluje na enotah Temeljnega sodišča v ..., ki je krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi izvenzakonske skupnosti
Pritrditi je treba reviziji, da mora sodišče pri odločanju praviloma upoštevati okoliščine ob razvezi, oziroma ob prenehanju skupnosti. Ni pa mogoče izključiti, da bi se pri ugotavljanju potreb upoštevale tudi kakšne kasneje nastale okoliščine, do katerih je prišlo po sporazumu med strankama ali pa neodvisno od njune volje. Ker mora sodišče vedno paziti, da stranke svojih pravic ne bi zlorabljale, ni mogoče upoštevati okoliščin, ki so nastale zaradi enostranskega ravnanja strank, posledice pa so poslabšanje njihovih stanovanjskih razmer.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 389, 389/2, 382, 382/3, 186, 186/2, 392.SZ člen 158.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - položaj toženca glede pravice do revizije - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po SZ
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije. Za toženo stranko je pravni položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije podoben. Najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (3. odst. 40. čl. ZPP), lahko uveljavlja pomanjkljivost tožbe glede nedoločenosti vrednosti spornega predmeta.
nujni delež - plačilo nujnega deleža - odpoved neuvedenemu dedovanju - pismeni sporazum
Sodišči sta pri presoji utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo nujnega deleža pravilno upoštevali vsebino pogodbe med zapustnikom in tožencem ter ob primerjavi vrednosti premoženja in prevzemnikovih bremen ugotavljali, v kakšnem obsegu je šlo za odplačno pogodbo, v kakšnem obsegu pa za darilo. Toženec se ne more uspešno sklicevati na sam naslov pogodbe (pogodba o dosmrtnem preživljanju) in na določbo 1. odst. 117. čl. Zakona o dedovanju, da gre za odplačno odtujitev nepremičnin.
Spor zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice je premoženjsko-pravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. V tovrstnih sporih pa je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 8, 209, 209/2.
pridobitev - državljan druge republike - oseba s pogojno obsodbo - oseba nevarna za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazloženi prosti preudarek
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni utemeljila, iz česa sklepa, da bi sprejem tožnika, ki je bil dvakrat pogojno obsojen, pomenil nevarnost za javni red in mir (JRM). Ni tudi navedla, kako je mogoče za takšno nevarnost sklepati iz vrste kaznivih dejanj in prekrškov. Ena pogojna obsodba je že bila brisana. Tožena stranka tudi ni poslala upravnih spisov.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje in zaprosilo za izdajo lokacijskega dovoljenja - ukrep za že zgrajeni objekt
Izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje, zato odločba ni nezakonita, če so inšpekcijski organi za dejansko stanje vedeli že več let oziroma so odločbo izdali po večih letih od postavitve objekta.
povrnitev gmotne škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - sprememba prisojene odškodnine - renta - povečanje rente - spremenjene okoliščine
Tožbena podlaga tožnikovega zahtevka na zvišanje rente je bila, da je bil tožnik premeščen 1.9.1989 na drugo delovno mesto, in da je to v zvezi s posledicami prometne nesreče. Med dokaznim postopkom sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da premestitev na drugo delovno mesto (1.9.1989) ni posledica tožnikovih poškodb v prometni nesreči leta 1972, temveč je treba razloge iskati drugje.
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in glede na zatrjevano tožbeno podlago, revizijsko sodišče ugotavlja, da v odločujočem času, to je ob koncu glavne obravnave, niso bile podane spremenjene okoliščine, ki so pogoj za zvišanje rente (196. člen ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - spor o sklenitvi najemne pogodbe po SZ - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tožeča stranka, ki je lastnica stanovanja, zahteva v pravdi izselitev na podlagi določb Stanovanjskega zakona. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico. Trdila je, da je v stanovanju živela z materjo. Mati je z občino sklenila 27.3.1992 najemno pogodbo po določba SZ, ter v letu 1993 umrla.
Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2.odstavka 382.člena ZPP. V predmetni zadevi tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek, in ker vrednost ni bila določena tako kot predpisuje 40.člen ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.
Ob vložitvi tožbe dne 29.10.1993 je mejno vrednost za dopustnost revizije predstavljal znesek 80.000,00 SIT. Ker te vrednosti višina denarne terjatve, ki se uveljavlja s tožbo, ne presega, je bilo treba revizijo stranskega interventna na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.