ZPR člen 39, 39/2, 202, 202-1, 207a, 222. ZTVCP člen 226, 226/1, 226/1-28.
zahteva za sodno varstvo - utemeljeni dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - varstveni ukrep - prepoved vožnje motornega vozila
Pogoj za izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila po 2. odstavku 39. člena zakona o prekrških je v tem, da se mora pri storilcu ugotoviti nevarnost za vožnjo z motornim vozilom določene vrste ali kategorije, torej se narava kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa ali poprejšnje kršitve teh predpisov lahko upoštevajo kot podlaga za sklepanje o tej nevarnosti samo, če se obravnavajo kot konkretni pojavi.
prenehanje lastnosti zavarovanca zdravstvenega zavarovanja tujcu brez formalnega urejenega prebivanja v RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
V postopku uveljavljanja zdravstvenega varstva prejemnikov vojaških pokojnin, ki so upravičenci po odloku Izvršnega sveta Skupščine RS o izplačevanju vojaških pokojnin, mora upravni organ preveriti, ali upravičenec res prejema vojaško pokojnino, saj je od tega neposredno vezana tudi pravica do zdravstvenega varstva.
Konvencija o socialni varnosti med SFRJ in Republiko Avstrijo člen 12. Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva člen 18.
povračilo stroškov - stroški zdravstvenega varstva, nastali z nudenjem nujne zdravniške pomoči v tujini - pogoji
Pojem "nujne zdravniške pomoči", ko upravičenec na podlagi potrdila uveljavlja zdravniško pomoč v Avstriji in zahteva povrnitev stroškov v Sloveniji, je treba presojati z vidika stroke v vsakem primeru posebej glede na sam značaj bolezni oz. poškodbe in stanje bolnika ter glede na to oceniti, kakšna nujna pomoč je v konkretnem primeru potrebna, da se odvrne nevarnost za življenje oz. poslabšanje stanja.
Predlog za izdajo začasne odredbe po določbi 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je upravičen vložiti le tisti, ki je po določbah zakona o denacionalizaciji upravičen vložiti denacionalizacijski zahtevek in ga je tudi vložil.
ZKP člen 365, 365-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 3, 3-6, 10.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
1. Za politično sodelovanje s sovražnikom ni dovolj posplošena trditev, da je obs. sodeloval v času vojne z določenimi voditelji bele garde, temveč bi bilo treba obsojenčevo delovanje tudi konkretno opisati, da bi bilo iz tega razvidno, ali je politično sodeloval s sovražnikom. Prav tako ni konkretno opisano, kako je pomagal sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov proti prebivalstvu Jugoslavije, zato opisano dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja po 6. točki 3. člena ZKLD.
2. Kaznivo dejanje po 10. členu ZKLD ne pomeni vsako poslovanje v času okupacije, ki je posredno ali neposredno povezano s sovražnikom, ampak je odločilno, kakšen je bil obseg in pomembnost takšnega poslovanja za sovražnika.
KZ (1929) paragraf 386, 386/1, 387.ZKP člen 365, 365-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zoper službeno dolžnost
Obt. kot sodnik bi moral odkloniti sojenje v zadevi zoper soobtoženca, njegovega sošolca, vendar pa njegovo ravnanje, kot je opisano, ni v ničemer vplivalo na to, da bi se v obravnavani zadevi kršil zakon. Sprejem darila, steklenice konjaka je bilo s strani obt. kot sodnika zanj neprimerno, kar sega le na področje sodniške etike.
ZPSS člen 3, 7, 7/2, 8, 9, 13, 13/1-3.ZUP člen 94. ZUS (1977) člen 12.
sanacija - pogoji - stranka v postopku
Sanacijski postopek se uvede, ko rezultati ocene finančnega stanja pokažejo, da je sanacija banke možna in ekonomsko opravičena, pri kateri pa je treba vedno upoštevati tudi njene končne posledice.
Obnove postopka ni mogoče predlagati zaradi kršitve pravil dokaznega postopka. Prav tako s pavšalno navedbo, da je odločba izdana na podlagi krive izpovedbe priče, niso verjetno izkazane okoliščine, da je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 249. člena ZUP. Kriva izpovedba priče se namreč dokazuje s pravnomočno sodbo.
pridobitev - državljan druge republike - poveljujoči častnik v JA - oseba, nevarna za varnost in obrambo države - prosti preudarek
Tožnik, ki je imel položaj poveljujočega častnika v strukturi JA, je predstavljal nevarnost za varnost in obrambo države, ne glede na njegova posamična dejanja in ne glede na to, da pri sami agresiji neposredno ni sodeloval.
Ker z uvedbo sanacijskega postopka prenehajo pravice delničarjev na podlagi kapitalskih vlog in ker se izgube odpišejo v breme jamstvenega kapitala, ni mogoče govoriti o nezakonitem razlaščanju delničarjev v postopku sanacije banke.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (1946) člen 3, 3-6, 11, 3-3, 3-4, 3-2, 6, 6-3, 9. KZ (1929) paragraf 306.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - ni kaznivo dejanje
1. Za obstoj kaznivega dejanja po 6. točki 3. člena ZKND je potrebno, da je že iz opisa dejanja razvidno konkretno delovanje obtoženca, iz katerega bi izhajalo ali je politično sodeloval s sovražnikom.
2. V izreku opisano dejanje, da je obtoženi kot italijanski zaupnik soodločal, katere osebe je treba spraviti v zapore odnosno v internacijo in je bilo vsled njegovega vpliva res mnogo ljudi interniranih in da je osebno interveniral pri Italijanih, ima vse znake kaznivega dejanja po 3 točki 3.člena ZKND, saj je obtoženi med okupacijo izvrševal ovajanja, ki so imela za posledico aretacije, zapor in odgon prebivalcev jugoslavije v koncentracijska taborišča. 3. Dejanje obtoženca, ki je v času okupacije zaslišanega z grožnjami silil, da prizna in mu smiselno celo grozil s smrtjo, je vsekakor šteti kot pomoč sovražniku pri izvajanju prisilnih ukrepov zoper prebivalstvo po 3. točki 6. člena ZKND.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Pavšalno sklicevanje samo na podatke v upravnih spisih, brez ugotovitve dejanskega stanja in navedbe razlogov, ki so bili odločilni za presojo dokazov, predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
dovolitev priglašenih del - soglasje solastnikov v postopku priglasitve nameravanih del na skupnih prostorih
V primerih, ko gre za gradbeni poseg v skupni del večstanovanjske stavbe, mora v postopku priglasitve nameravanih del upravni organ pri presoji dokazila o pravici razpolaganja upoštevati lastninsko stanje skupnih delov stavbe po 31. členu stanovanjskega zakona.
I. Nastanek in izpolnjevanje davčnih obveznosti ni stvar dogovora subjektov javnopravnega (davčnega) razmerja ampak stvar prisilnih predpisov. Zato je mogoče priznati davčno oprostitev samo takrat, kadar so za to izpolnjeni vsi pogoji tako, kot jih določa zakon.
II. Za uspešno uveljavljanje davčne oprostitve po 6. in 7. členu ZPD mora listinska povezava obstojati tako, da lahko inšpekcijski organ takoj iz knjigovodskih listin ugotovi, ali so pogoji za davčno oprostitev podani.
III. Obstoj vsebinskih pogojev za davčno oprostitev je treba izkazati z izpolnitvijo vseh formalnih pogojev za to, da lahko davčni zavezanec uveljavi davčno oprostitev.
poslovanje s tujino - tečaj, ki ga je treba uporabiti za izkazovanje rezultatov
Z dogovorom ni mogoče izključiti uporabe 4. odst. 14. člena ZDP. To je predpis javnega prava, ki z obvezno močjo nalaga način računovodskega (1. člen ZR) izkazovanja rezultatov iz poslovanja s tujino.
Knjiženje ni dogodek, ki bi imel za posledico neko poslovno spremembo. Je pa takšen dogodek dan uvoza. Zato tožena stranka pravilno zahteva, da mora tožeča stranka pri obračunu uvoza za knjiženje uporabiti tečaj iz 4. odst. 14. člena ZDP na dan uvoza.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - stroški postopka - odločanje o stroških postopka v revizijskem postopku
Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in ker odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče ne raziskuje dejanskega stanja. O stroških vsega postopka lahko odloča revizijsko sodišče samo pri odločitvah navedenih v 2. odstavku 166. člena ZPP.
I. S storniranjem zaključnice 2279 tožeča stranka ni bila več dolžna izročiti toženi stranki tistih 2500 bund, na katere se nanaša tožbeni zahtevek. Čim pa je tako, je točna ugotovitev, da v zvezi s tožbenim zahtevkom iz nasprotne tožbe niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti. Škodnega dejanja namreč ni. S tem, da tožeča stranka ni bila več dolžna po pogodbi - zaključnici št. 2280 - dobaviti toženi stranki tistih 2500 bund, ki so bile predmet prodaje po zaključnici št. 2279, okoliščina, da jih ni dobavila, ni kršitev pogodbe, torej ni škodno dejanje.
II. Zahtevati plačilo na drugačni dejanski in pravni podlagi od prvotno uveljavljenih, je sprememba tožbe, ki je možna samo do konca glavne obravnave.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini
Sodišči prve in druge stopnje sta tako prišli do zaključka, da je bil toženec ob nakupu vozila v dobri veri. Omenjenih ugotovitev tožnik z revizijo ne more uspešno izpodbijati, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Sodišči prve in drugem stopnje sta tako pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je postal toženec A.P. lastnik omenjenega avtomobila in da zato tožnik ne more zahtevati njegove izročitve.