Upravni organ bistveno krši pravila postopka, če v odločbi ne pojasni in pravno utemelji razlogov, zaradi katerih se je stranka pritožila. Organ, ki odloča o pravici do davčne olajšave po zakonu o dohodnini za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, se glede tega vprašanja lahko opre le na izvedenca ustrezne stroke (183. člen ZUP). Olajšava iz 3. odstavka 8. člena zakona o dohodnini izključuje olajšavo po 1. odstavku navedenega člena.
vrnitev nepremičnine v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ ni raziskal in ugotovil dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme oz. izjem iz 19. člena ZDen v postopku denacionalizacije, je ostalo dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev ograje kot posledica nadaljevanja ustavitve del
Po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi gradnje je tožnik nadaljeval z gradnjo, pravnomočno pa je bila zavržena njegova vloga za izdajo odločbe o priglasitvi del. Odločba o odstranitvi del je zato pravilna, ker so zanjo dani pogoji po 3. odstavku 74. člena ZUN.
CZ člen 28, 28/1-5. Pravilnik člen 7, 7/3.ZUP člen 159, 166, 170, 170/3.
carinske oprostitve - nemožnost oprostitve carine za podedovani v tujini prevzet in vplačan avto po pokojnikovi smrti - obnova postopka - knjigovodska listina prodajalca kot nov dokaz
Tožnici ni uspelo v obnovi upravnega postopka dokazati, da je lastninsko pravico na v takratno Jugoslavijo uvoženem osebnem avtu še pred smrtjo pridobil v tujini (Nemčiji) njen mož, saj iz izpiska knjigovodske listine prodajalca, ki jo je uradno overil nemški državni organ in ima dokazno moč domače javne listine (3. odstavek 170. člena ZUP) izhaja, da je bila kupnina za ta avto izročena v gotovini prodajalcu po smrti tožničinega moža, ki avta za časa življenja ni prevzel.
Namen začasne odredbe v postopku denacionalizacije je zavarovanje obstoječega stanja oz. obsega premoženja zavezanca; za izdajo zadostuje, da je zahtevek verjetno izkazan. Oblika vrnitve premoženja je stvar nadaljnjega postopka in ne vpliva na izdajo začasne odredbe.
pritožbena novota - dolžnost navedbe dokazov ob sklicevanju na nova dejstva
Obstoj oderuške pogodbe je izkazan le ob pogojih 1. odst. 131. čl. ZOR. Če v pritožbi v tej smeri prizadeta stranka ne ponudi dokazov, je zavrnitev pritožbe v skladu z določbo 352. čl. ZPP.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS01277
ZZZDR člen 64.ZOR člen 336, 341.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - sporazum o delitvi skupnega premoženja - pobot
I. Tožnik, ki je po ugotovitvah nižjih sodišč skupaj s tedanjo ženo N.M. sklenil s tožencema sporazum o skupni gradnji prizidka, je aktivno legitimiran, da proti toženima strankama, ki sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnine, zahteva ugotovitev, da je solastnik te nepremičnine.
II. Za pobotanje morajo biti izpolnjeni splošni pogoji iz 336. člena ZOR. Ti pa v obravnavanem primeru niso podani, saj tožeča stranka uveljavlja proti toženi stranki zahtevek na priznanje solastninskega deleža, ki je stvarnopravne narave, tožena stranka pa ugovarja temu zahtevku v pobot svojo denarno terjatev, ki naj bi jo imela proti tožniku. Tudi izrecno sklicevanje revizije na določbo 341. člena ZOR, ki po revizijskih trditvah takega primera kot je obravnavani izrecno ne omenja, kar naj bi po mnenju revizije dokazovalo, da je pobotanje dovoljeno, ne dokazuje materialnopravne pravilnosti stališča tožene stranke.
Prodajalec, ki pogojuje prodajo blaga z vnaprejšnjim plačilom kupnine, mora plačati obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu tudi v primeru, ko kupcu zagotovi nespremenjeno ceno.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Ravnanje ponesrečenca, čeprav obremenjeno s hudimi kršitvami delovnih dolžnosti, ne more v celoti ekskulpirati tožene stranke, ki je objektivno odškodninsko odgovorna.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 2. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 40. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Izjema velja le za tiste premoženjskopravne spore, v katerih je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije (iz 2. odstavka 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni storila. Na naroku za glavno obravnavo je tožeča stranka označila vrednost spornega predmeta na 80.001,00 SIT (l. št. 10), kar bi (ob pogoju pravočasne označbe vrednosti spornega predmeta) presegalo zahtevano mejno vrednost glede na čas vložitve tožbe, in zadoščalo za dovoljenost revizije (382. člen ZPP). Ker pa prej obrazloženi pogoj ni bil izpolnjen, se izkaže, da pravdnima strankama pravica do revizije v tej pravdi ni bila zagotovljena.
Dejansko stanje pogojuje sklep, da pogodbene obresti od najetega posojila niso predmet spora med pravdnima strankama, ker so bile plačane. Tako pravno sklepanje ima svojo podlago v okoliščini, da je toženec do 31.5.1991 posojilno pogodbo, kolikor se je nanašala na pogodbene obresti, izpolnjeval. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo sporno. Pravne razlage pa, ki je bila ponujena pritožbenemu sodišču, da je namreč s pogodbenimi obrestmi toženec plačeval tožniku že del glavnice, sodišče druge stopnje ni sprejelo z obrazložitvijo v smeri določbe 352. člena ZPP (problem upoštevnosti novih dejstev v pritožbenem postopku).
trajno prenehanje uporabe stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - pasivna legitimacija
Tožencu je stanovanjsko razmerje prenehalo po zakonu zaradi izselitve (19. čl. z. o stan. razmerjih). Stanovanjskega razmerja, ki ga ni, ni mogoče odpovedati. Tožeča stranka bi morala izselitev uveljavljati proti tistemu, ki je tedaj uporabljal stanovanje.
stranke - kolizije interesov zastopanih strank - privatizacija kmetijskih zemljišč - javni pravobranilec kot pravdna stranka
I. V sodnem sporu, ki se nanaša na premoženjske pravice občine, ni pravilno zastopana, če je ne zastopa javni pravobranilec. Vendar zakon določa izjemo: ko bi prišlo do kolizije interesov zastopanih strank, zastopa občino organ, določen v statutu. To določbo je treba uporabiti tudi, ko javni pravobranilec sam nastopa kot stranka na podlagi posebnih zakonskih pooblastil.
II. Javni pravobranilec ni na splošno upravičen, da sam kot stranka v pravdnem postopku izpodbija pravne posle zaradi ničnosti. Določba 3. odst. 3. čl. novele zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 5/91) pomeni izjemo in pooblašča javnega pravobranilca za tožbo na ugotovitev ničnosti samo iz razlogov, ki jih določa 30. čl. zakona (spremenjen z 2. čl. navedene novele), pri čemer to pravico časovno omejuje na 3 mesece. Iz tega izhaja, da nastopa javni pravobranilec kot stranka pri uveljavljanju ničnosti izjemoma in samo v prekluzivnem roku treh mesecev. Glede na navedeno javni pravobranilec ne more izpodbijati pogodbe zaradi kršitve predpisov o prodaji na javni dražbi, lahko pa zahteva ugotovitev ničnosti iz razlogov, ki jih določa 5. odst. noveliranega 30. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih.
Dejansko stanje, ugotovljeno na nižjih stopnjah, ni omogočilo sklepanja, da gre za zasilne, nestanovanjske prostore, temveč za stanovanje, kakršnega predvideva določba 4. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. V tem okviru pa gre predvsem za sklepe dejanske narave, za dejstva dejanskega stanja in s tem v zvezi za vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago.