CZ člen 28, 28/1-5. Pravilnik člen 7, 7/3.ZUP člen 159, 166, 170, 170/3.
carinske oprostitve - nemožnost oprostitve carine za podedovani v tujini prevzet in vplačan avto po pokojnikovi smrti - obnova postopka - knjigovodska listina prodajalca kot nov dokaz
Tožnici ni uspelo v obnovi upravnega postopka dokazati, da je lastninsko pravico na v takratno Jugoslavijo uvoženem osebnem avtu še pred smrtjo pridobil v tujini (Nemčiji) njen mož, saj iz izpiska knjigovodske listine prodajalca, ki jo je uradno overil nemški državni organ in ima dokazno moč domače javne listine (3. odstavek 170. člena ZUP) izhaja, da je bila kupnina za ta avto izročena v gotovini prodajalcu po smrti tožničinega moža, ki avta za časa življenja ni prevzel.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev ograje kot posledica nadaljevanja ustavitve del
Po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi gradnje je tožnik nadaljeval z gradnjo, pravnomočno pa je bila zavržena njegova vloga za izdajo odločbe o priglasitvi del. Odločba o odstranitvi del je zato pravilna, ker so zanjo dani pogoji po 3. odstavku 74. člena ZUN.
Upravni organ bistveno krši pravila postopka, če v odločbi ne pojasni in pravno utemelji razlogov, zaradi katerih se je stranka pritožila. Organ, ki odloča o pravici do davčne olajšave po zakonu o dohodnini za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, se glede tega vprašanja lahko opre le na izvedenca ustrezne stroke (183. člen ZUP). Olajšava iz 3. odstavka 8. člena zakona o dohodnini izključuje olajšavo po 1. odstavku navedenega člena.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS11115
ZDen člen 25.ZUP člen 135. ZUS (1977) člen 62, 63.
stanovanjske in poslovne stavbe - vrednost podržavljenega in vrnjenega premoženja - primerjava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugotavljanje skladnosti izpodbijane odločbe s prejšnjo sodbo tega sodišča
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejstva, saj je pri vrnitvi premoženja primerjala vrednost novih investicij do celotne nepremičnine in ne samo do nacionaliziranega dela.
vrnitev nepremičnine v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ ni raziskal in ugotovil dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme oz. izjem iz 19. člena ZDen v postopku denacionalizacije, je ostalo dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno.
Namen začasne odredbe v postopku denacionalizacije je zavarovanje obstoječega stanja oz. obsega premoženja zavezanca; za izdajo zadostuje, da je zahtevek verjetno izkazan. Oblika vrnitve premoženja je stvar nadaljnjega postopka in ne vpliva na izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS01235
ZJP člen 2.ZOR člen 103, 109.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec nastopa kot stranka, ko gre za izpodbijanje pogodb samo v primerih, ki so posebej navedeni v zakonu. Teh pravic ni mogoče širiti na druge primere, tudi ne, ko gre za uveljavljanje ničnosti.
Po 109. čl. ZOR se lahko na ničnost sklicuje zainteresirana oseba. Javni pravobranilec ni oseba, je organ družbenopolitične skupnosti, zato ni upravičen nastopati kot stranka v sporih zaradi ugotavljanja ničnosti in odpravljanja njenih posledic.
Dejansko stanje, ugotovljeno na nižjih stopnjah, ni omogočilo sklepanja, da gre za zasilne, nestanovanjske prostore, temveč za stanovanje, kakršnega predvideva določba 4. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. V tem okviru pa gre predvsem za sklepe dejanske narave, za dejstva dejanskega stanja in s tem v zvezi za vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago.
odgovornost cestnega podjetja - poledenelo cestišče
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil nadvoz poledenel, in da cestišče ni bilo posuto. Tekom postopka toženima strankama tudi ni uspelo dokazati, da bi voznica vozila z neprimerno hitrostjo. Ob teh dejanskih okoliščinah dejstvo, da je bil postavljen prometni znak spolzka cesta, ne more tožene stranke razbremeniti odgovornosti. Zato s revizijo sodišče nima pomislekov glede uporabe materialnega prava obeh nižjih sodišč (1. odstavek 154. člena ZOR).
povzročitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Okoliščine, ki se nanašajo na vzročno zvezo, so dejansko stanje. Materialnopravno vprašanje pa je, ali iz vsebine pravne norme izhaja, kako daleč sega vzročnost (teorija o ratio legis vzročnosti), oziroma ali gre za normalne posledice povzročiteljevega ravnanja (teorija o adekvetni vzročnosti).
Vzročna zveza med nesrečo leta 1963 in operacijo leta 1984.
Prodajalec, ki pogojuje prodajo blaga z vnaprejšnjim plačilom kupnine, mora plačati obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu tudi v primeru, ko kupcu zagotovi nespremenjeno ceno.
pritožbena novota - dolžnost navedbe dokazov ob sklicevanju na nova dejstva
Obstoj oderuške pogodbe je izkazan le ob pogojih 1. odst. 131. čl. ZOR. Če v pritožbi v tej smeri prizadeta stranka ne ponudi dokazov, je zavrnitev pritožbe v skladu z določbo 352. čl. ZPP.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Ravnanje ponesrečenca, čeprav obremenjeno s hudimi kršitvami delovnih dolžnosti, ne more v celoti ekskulpirati tožene stranke, ki je objektivno odškodninsko odgovorna.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 2. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 40. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Izjema velja le za tiste premoženjskopravne spore, v katerih je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije (iz 2. odstavka 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni storila. Na naroku za glavno obravnavo je tožeča stranka označila vrednost spornega predmeta na 80.001,00 SIT (l. št. 10), kar bi (ob pogoju pravočasne označbe vrednosti spornega predmeta) presegalo zahtevano mejno vrednost glede na čas vložitve tožbe, in zadoščalo za dovoljenost revizije (382. člen ZPP). Ker pa prej obrazloženi pogoj ni bil izpolnjen, se izkaže, da pravdnima strankama pravica do revizije v tej pravdi ni bila zagotovljena.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba z izrečenim vzgojnim ukrepom - obnova po uradni dolžnosti - razlogi - odprava odločbe o pridobitvi državljanstva in zavrnitev zahtevka
Kaznivo dejanje, storjeno po izdaji odločbe o pridobitvi državljanstva, ne more biti razlog za obnovo postopka po uradni dolžnosti, enako tudi ne izrečen vzgojni ukrep pred izdajo odločbe.