Dejansko stanje pogojuje sklep, da pogodbene obresti od najetega posojila niso predmet spora med pravdnima strankama, ker so bile plačane. Tako pravno sklepanje ima svojo podlago v okoliščini, da je toženec do 31.5.1991 posojilno pogodbo, kolikor se je nanašala na pogodbene obresti, izpolnjeval. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo sporno. Pravne razlage pa, ki je bila ponujena pritožbenemu sodišču, da je namreč s pogodbenimi obrestmi toženec plačeval tožniku že del glavnice, sodišče druge stopnje ni sprejelo z obrazložitvijo v smeri določbe 352. člena ZPP (problem upoštevnosti novih dejstev v pritožbenem postopku).
V lokacijski dokumentaciji, ki je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, se morajo upoštevati vsi pogoji in merila PUP, ki urejajo območje konkretne lokacije.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - pričetek teka pritožbenega roka - nastanek pooblastilnega razmerja - generalno pooblastilo
Sodišče prve stopnje se je prepričalo, da je odvetnik, ki je tedaj prvič pristopil za tožečo stranko, njen generalni pooblaščenec. Res je, da Zakon o pravdnem postopku ne ureja inštituta generalnega pooblastila, vendar ta pojem tudi ni v nasprotju z ZPP. Predstavlja le eno od specifičnih oblik pravdnega pooblastila.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom ob prvem pravdnem dejanju (1. odstavek 98. člena ZPP), kar sodišče vpiše v zapisnik.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS01277
ZZZDR člen 64.ZOR člen 336, 341.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - sporazum o delitvi skupnega premoženja - pobot
I. Tožnik, ki je po ugotovitvah nižjih sodišč skupaj s tedanjo ženo N.M. sklenil s tožencema sporazum o skupni gradnji prizidka, je aktivno legitimiran, da proti toženima strankama, ki sta zemljiškoknjižna lastnika nepremičnine, zahteva ugotovitev, da je solastnik te nepremičnine.
II. Za pobotanje morajo biti izpolnjeni splošni pogoji iz 336. člena ZOR. Ti pa v obravnavanem primeru niso podani, saj tožeča stranka uveljavlja proti toženi stranki zahtevek na priznanje solastninskega deleža, ki je stvarnopravne narave, tožena stranka pa ugovarja temu zahtevku v pobot svojo denarno terjatev, ki naj bi jo imela proti tožniku. Tudi izrecno sklicevanje revizije na določbo 341. člena ZOR, ki po revizijskih trditvah takega primera kot je obravnavani izrecno ne omenja, kar naj bi po mnenju revizije dokazovalo, da je pobotanje dovoljeno, ne dokazuje materialnopravne pravilnosti stališča tožene stranke.
Pogodbeni odnos pri igri na srečo (fair play) obstaja med igralcem in organizatorjem, soigralčeve izjave pa ne morejo odvezati igralca od potrebne skrbnosti. Soigralec kot 'tretji' mu zato odškodninsko ne odgovarja (3. odst. 65. čl. ZOR, 2. odst. 61. čl. ZOR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01228
ZPP (1977) člen 77, 77/2.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec ne more nastopati kot stranka v postopku brez posebnega zakonskega pooblastila.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da lahko javni pravobranilec uveljavlja katerikoli ničnostni razlog ne glede na to, ali mu poseben predpis to omogoča ali ne. Zaradi takega zmotnega stališča pa ni preverilo tožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za nedovoljeno privatizacijo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
trajno prenehanje uporabe stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - pasivna legitimacija
Tožencu je stanovanjsko razmerje prenehalo po zakonu zaradi izselitve (19. čl. z. o stan. razmerjih). Stanovanjskega razmerja, ki ga ni, ni mogoče odpovedati. Tožeča stranka bi morala izselitev uveljavljati proti tistemu, ki je tedaj uporabljal stanovanje.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker je toženka hči vodje civilne pisarne Višjega sodišča, ki bi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče moralo odločati o pritožbi tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje, predlogu Višjega sodišča za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni mogoče odreči utemeljenosti. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja Višjega sodišča kot pritožbenega sodišča.
stranke - kolizije interesov zastopanih strank - privatizacija kmetijskih zemljišč - javni pravobranilec kot pravdna stranka
I. V sodnem sporu, ki se nanaša na premoženjske pravice občine, ni pravilno zastopana, če je ne zastopa javni pravobranilec. Vendar zakon določa izjemo: ko bi prišlo do kolizije interesov zastopanih strank, zastopa občino organ, določen v statutu. To določbo je treba uporabiti tudi, ko javni pravobranilec sam nastopa kot stranka na podlagi posebnih zakonskih pooblastil.
II. Javni pravobranilec ni na splošno upravičen, da sam kot stranka v pravdnem postopku izpodbija pravne posle zaradi ničnosti. Določba 3. odst. 3. čl. novele zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 5/91) pomeni izjemo in pooblašča javnega pravobranilca za tožbo na ugotovitev ničnosti samo iz razlogov, ki jih določa 30. čl. zakona (spremenjen z 2. čl. navedene novele), pri čemer to pravico časovno omejuje na 3 mesece. Iz tega izhaja, da nastopa javni pravobranilec kot stranka pri uveljavljanju ničnosti izjemoma in samo v prekluzivnem roku treh mesecev. Glede na navedeno javni pravobranilec ne more izpodbijati pogodbe zaradi kršitve predpisov o prodaji na javni dražbi, lahko pa zahteva ugotovitev ničnosti iz razlogov, ki jih določa 5. odst. noveliranega 30. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor o dedni pravici - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Med pravdnima strankama so v zapuščinskem postopku postala sporna dejstva, od katerih je odvisen odgovor na vprašanje, ali ima tožena stranka po pok. S.Z. dedno pravico. Tak spor pa je premoženjskopravni spor, v katerem je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).
II. Navedba vrednosti spornega predmeta v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena, zaradi različnih vrednostnih kriterijev (npr. različna vrednost točke v taksni in odvetniški tarifi) pa tudi ni zanesljiva. Tožeča stranka si zato s tem, ko je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta v točkah, pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti sodbi, ki je postala pravnomočna, ni zagotovila.
potni stroški za spremljanje otroka v šolo s prilagojenim programom - povračilo - vpliv opredelitve te šole na povrnitev potnih stroškov
Zavarovanec ni upravičen do povračila potnih stroškov, ki jih ima v zvezi s spremljanjem svojega otroka, ki se šola oziroma usposablja v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih.
Za vse zahteve za sodno varstvo, vložene po 27.3.1993 (Ur. l. RS št. 13/93) velja, da je zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, po določbi čl. 202 točka 2 dovoljena zahteva za sodno varstvo le, če je bila kaznovanemu kot posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena denarna kazen nad 30.000 SIT.
pogoji za stalno prebivanje v Sloveniji - dovoljenje tujcu
Določbe zakona o tujcih so za tožečo stranko, ki je državljanka druge republike nekdanje SFRJ, začele veljati dne 26.2.1992 (2. odstavek 81. člena). Zato je pri vlogi za dovoljenje za stalno prebivanje potrebno upoštevati zakonski pogoj (1. odstavek 16. člena) o triletnem neprekinjenem prebivanju na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje po zakonu o tujcih in ne prijave začasnega prebivališča do 25.2.1992 po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva. Triletni rok pa pri tožeči stranki še ni pretekel.
ukrep sanitarnega inšpektorja - stroški izvršbe - stroški v valuti RS - kršitev materialnega zakona
Znesek, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov in ga je po sklepu o izvršbi zavezanec dolžan založiti, mora glasiti v tolarjih, ker se po zakonu o banki Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91) obveznosti in pravice v RS, ki glasijo na denar, izkazujejo v valuti RS in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki glasijo na valuto RS, če zakon ne določa drugače.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov
Ker za telefaks in telefonsko elektronsko centralo nista bila pridobljena atesta RSO in RUT, je tožena stranka pravilno postopala, ker je izdelke začasno prepovedala dajati v promet.