CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS01235
ZJP člen 2.ZOR člen 103, 109.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec nastopa kot stranka, ko gre za izpodbijanje pogodb samo v primerih, ki so posebej navedeni v zakonu. Teh pravic ni mogoče širiti na druge primere, tudi ne, ko gre za uveljavljanje ničnosti.
Po 109. čl. ZOR se lahko na ničnost sklicuje zainteresirana oseba. Javni pravobranilec ni oseba, je organ družbenopolitične skupnosti, zato ni upravičen nastopati kot stranka v sporih zaradi ugotavljanja ničnosti in odpravljanja njenih posledic.
V lokacijski dokumentaciji, ki je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, se morajo upoštevati vsi pogoji in merila PUP, ki urejajo območje konkretne lokacije.
Pogodbeni odnos pri igri na srečo (fair play) obstaja med igralcem in organizatorjem, soigralčeve izjave pa ne morejo odvezati igralca od potrebne skrbnosti. Soigralec kot 'tretji' mu zato odškodninsko ne odgovarja (3. odst. 65. čl. ZOR, 2. odst. 61. čl. ZOR).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker je toženka hči vodje civilne pisarne Višjega sodišča, ki bi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče moralo odločati o pritožbi tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje, predlogu Višjega sodišča za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni mogoče odreči utemeljenosti. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja Višjega sodišča kot pritožbenega sodišča.
potni stroški za spremljanje otroka v šolo s prilagojenim programom - povračilo - vpliv opredelitve te šole na povrnitev potnih stroškov
Zavarovanec ni upravičen do povračila potnih stroškov, ki jih ima v zvezi s spremljanjem svojega otroka, ki se šola oziroma usposablja v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih.
povzročitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Okoliščine, ki se nanašajo na vzročno zvezo, so dejansko stanje. Materialnopravno vprašanje pa je, ali iz vsebine pravne norme izhaja, kako daleč sega vzročnost (teorija o ratio legis vzročnosti), oziroma ali gre za normalne posledice povzročiteljevega ravnanja (teorija o adekvetni vzročnosti).
Vzročna zveza med nesrečo leta 1963 in operacijo leta 1984.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor o dedni pravici - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Med pravdnima strankama so v zapuščinskem postopku postala sporna dejstva, od katerih je odvisen odgovor na vprašanje, ali ima tožena stranka po pok. S.Z. dedno pravico. Tak spor pa je premoženjskopravni spor, v katerem je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).
II. Navedba vrednosti spornega predmeta v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena, zaradi različnih vrednostnih kriterijev (npr. različna vrednost točke v taksni in odvetniški tarifi) pa tudi ni zanesljiva. Tožeča stranka si zato s tem, ko je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta v točkah, pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti sodbi, ki je postala pravnomočna, ni zagotovila.
odgovornost cestnega podjetja - poledenelo cestišče
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil nadvoz poledenel, in da cestišče ni bilo posuto. Tekom postopka toženima strankama tudi ni uspelo dokazati, da bi voznica vozila z neprimerno hitrostjo. Ob teh dejanskih okoliščinah dejstvo, da je bil postavljen prometni znak spolzka cesta, ne more tožene stranke razbremeniti odgovornosti. Zato s revizijo sodišče nima pomislekov glede uporabe materialnega prava obeh nižjih sodišč (1. odstavek 154. člena ZOR).
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - pričetek teka pritožbenega roka - nastanek pooblastilnega razmerja - generalno pooblastilo
Sodišče prve stopnje se je prepričalo, da je odvetnik, ki je tedaj prvič pristopil za tožečo stranko, njen generalni pooblaščenec. Res je, da Zakon o pravdnem postopku ne ureja inštituta generalnega pooblastila, vendar ta pojem tudi ni v nasprotju z ZPP. Predstavlja le eno od specifičnih oblik pravdnega pooblastila.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom ob prvem pravdnem dejanju (1. odstavek 98. člena ZPP), kar sodišče vpiše v zapisnik.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba z izrečenim vzgojnim ukrepom - obnova po uradni dolžnosti - razlogi - odprava odločbe o pridobitvi državljanstva in zavrnitev zahtevka
Kaznivo dejanje, storjeno po izdaji odločbe o pridobitvi državljanstva, ne more biti razlog za obnovo postopka po uradni dolžnosti, enako tudi ne izrečen vzgojni ukrep pred izdajo odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01228
ZPP (1977) člen 77, 77/2.ZKZ člen 30, 30/5.
javni pravobranilec kot pravdna stranka - privatizacija kmetijskih zemljišč
Javni pravobranilec ne more nastopati kot stranka v postopku brez posebnega zakonskega pooblastila.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da lahko javni pravobranilec uveljavlja katerikoli ničnostni razlog ne glede na to, ali mu poseben predpis to omogoča ali ne. Zaradi takega zmotnega stališča pa ni preverilo tožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za nedovoljeno privatizacijo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa. Zato le-tega ni mogoče izenačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 164, 242, 242/1.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba kot sodelavec JA pri agresiji na Slovenijo - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Preden upravni organ odloči po prostem preudarku, mora pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov. Šele na podlagi tako izvedenih dokazov lahko upravni organ odloči po prostem preudarku ali so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Vse to je v obrazložitvi odločbe upravni organ dolžan tudi obrazložiti.
pridobitev - državljan druge republike - major JA - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - prosti preudarek
Če upravni organ v postopku ugotovi obstoj razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu RS, utemeljeno uporabi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu RS tako, da zavrne vlogo za pridobitev državljanstva osebi, pri kateri te razloge ugotovi.
ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved prodaje predmetov brez atestov
Ker za telefaks in telefonsko elektronsko centralo nista bila pridobljena atesta RSO in RUT, je tožena stranka pravilno postopala, ker je izdelke začasno prepovedala dajati v promet.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red
Dve pravnomočni obsodbi za storjene premoženjske delikte, za katere je bil tožnik obsojen na daljše prostostne kazni in je zadnjo kazen prestajal še v času odločanja o njegovi vlogi, sta podlaga za sklep, da je tožnik nevaren za javni red in da je tožena stranka ravnala v skladu z namenom pooblastila iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu, ko je njegovo vlogo zavrnila.
Nevarnost za javni red se ugotavlja po preteklih ravnanjih osebe v razmerju do celotnega pravnega reda Republike Slovenije. Del tega pravnega reda pa je tudi varovanje premoženja državljanov in pravnih oseb in s tem v zvezi tudi premoženjski delikti, kot del kazenskega zakona Republike Slovenije.