Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa. Zato le-tega ni mogoče izenačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
pridobitev - državljan druge republike - major JA - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - prosti preudarek
Če upravni organ v postopku ugotovi obstoj razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu RS, utemeljeno uporabi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu RS tako, da zavrne vlogo za pridobitev državljanstva osebi, pri kateri te razloge ugotovi.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 164, 242, 242/1.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba kot sodelavec JA pri agresiji na Slovenijo - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Preden upravni organ odloči po prostem preudarku, mora pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov. Šele na podlagi tako izvedenih dokazov lahko upravni organ odloči po prostem preudarku ali so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Vse to je v obrazložitvi odločbe upravni organ dolžan tudi obrazložiti.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red
Dve pravnomočni obsodbi za storjene premoženjske delikte, za katere je bil tožnik obsojen na daljše prostostne kazni in je zadnjo kazen prestajal še v času odločanja o njegovi vlogi, sta podlaga za sklep, da je tožnik nevaren za javni red in da je tožena stranka ravnala v skladu z namenom pooblastila iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu, ko je njegovo vlogo zavrnila.
Nevarnost za javni red se ugotavlja po preteklih ravnanjih osebe v razmerju do celotnega pravnega reda Republike Slovenije. Del tega pravnega reda pa je tudi varovanje premoženja državljanov in pravnih oseb in s tem v zvezi tudi premoženjski delikti, kot del kazenskega zakona Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost - premoženjski spor - predhodno vprašanje - prejudicialna nasprotna tožba - ničnost pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja - pristojnost rednega sodišča - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost samoupravnega sodišča - pravnomočni sklep o stvarni nepristojnosti, proti kateremu ni bilo pritožbe
1. Po presoji revizijskega sodišča je narava spora po nasprotnem tožbenem zahtevku - zahtevek na ugotovitev ničnosti odločbe o dodelitvi stanovanja z dne 2.8.1989 - premoženjskopravna. Ni namreč moč mimo premoženjskega interesa, ki ga nasprotna tožeča stranka (bivši stanodajalec) s svojim zahtevkom zasleduje, t.j. možnosti prostega nadaljnjega razpolaganja s spornim stanovanjem. Zato vsebine tega spora ni moč enačiti z vsebino spora tožeče stranke proti toženi, ko prva na podlagi trditev, da je pridobila stanovanjsko pravico, uveljavlja izročitev stanovanja in s tem realizacijo stanovanjske zaščite, ki je šla po ZSR imetnikom stanovanjske pravice.
2. Dejstvo, da vrednost spornega predmeta ni označena ne v tožbi ne v nasprotni tožbi, ima zato različne posledice na presojo o dovoljenosti revizije proti odločitvama sodišč o tožbenem zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. Glede uveljavljene absolutno bistvene kršitve iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP pa jo je potrebno opozoriti na pravnomočni sklep Sodišča združenega dela z dne 14.5.1992 (l.št.18), s katerim se je to sodišče izreklo za stvarno nepristojno. 3. Ničnosti odločbe o dodelitvi stanovanja ni moč presojati, ker je tožena stranka propadla s svojim nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim je uveljavljala ugotovitev ničnosti te odločbe.
Podržavljena zazidana stavbna zemljišča se ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (2. odstavek 32. člena ZDen), zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev takšnih zemljišč.
Zemljiškoknjižni izpisek, ki je sicer izdan po izdaji upravne odločbe, izkazuje pa dejansko stanje, ki je obstojalo že ob izdaji odločbe, ni nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP.
davek od dobička iz kapitala - prodaja nepremičnine pred potekom 10 let - bistvena kršitev pravil postopka - sprememba prvostopenjske odločbe v škodo stranke
Po določbi zakona o dohodnini iz leta 1990 in sprememb in dopolnitev tega zakona iz leta 1991 (Ur.l. RS, št. 48/90 in 34/91), je zavezanec za plačilo davka od dobička iz kapitala fizična oseba, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, če je prodaja izvršena pred potekom 10 let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno. Na tej pravni podlagi davčni organ utemeljeno odmeri davek od dobička iz kapitala tudi, če gre za menjalno pogodbo, če v postopku ugotovi, da je ta le navidezna in prikriva prodajno pogodbo.
pravica do novega invalidskega vozička - pogoji - kršitev pravil postopka in materialnega zakona
Odločanje o pravici do ortopedskega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe ter o pravici do zahtevnejšega ortopedskega pripomočka v smislu 83. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/92 in 13/93) je mogoče šele, ko je opravljen postopek, predviden v 81. in 82. členu tega zakona.
dolžnost preživljanja otrok - določitev preživnine
Pritrditi pa je treba tožencu, da obstaja glede na določbe 123.čl., 124.čl. in 127.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zakonita preživninska obveznost tudi do polnoletnih otrok (če se redno šolajo), matere in pastorka, tako da je mogoče govoriti o moralni obveznosti le pri tisti toženčevi polnoletni hčeri, ki je s šolanjem že končala.
denarne obveznosti - valuta obveznosti (valutna klavzula) - valuta plačila na katero se glasi izrek sodbe - denarna enota RS
1. Z valutno klavzulo je bil posojeni znesek valoriziran na dovoljen način; ohranjena je bila njegova realna vrednost v primerjavi z nemško marko kot dogovorjeno valuto.
2. Za valuto plačila, na katero se glasi izrek sodbe, velja določba 71. čl. zakona o banki Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91), po kateri se obveznosti, pravice in posli, ki se glasijo na denar, sklenjeni pa so v Republiki Sloveniji med pravnimi osebami in občani ter med občani in tujimi osebami, izkazujejo v valuti Republike Slovenije in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na valuto Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače. 8. čl. zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije pa določa, da se šteje za zneske, določene v pogodbah in drugih listinah do uveljavitve tega zakona, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Če je prišlo do uveljavitve novele ZPP in s tem zvišanja odločilne mejne vrednosti spornega predmeta do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, mora to spremembo sodišče prve stopnje upoštevati in postopek nadaljevati po določbah spremenjenega ZPP.
Če sodišče prve stopnje ni postopka v celoti izpeljalo po določbah v sporih majhne vrednosti, zatrjevane opustitve po presoji revizijskega sodišča lahko pomenijo kršitev postopka v sporih majhne vrednosti, ne morejo pa imeti za posledico, da bi se zaradi njih zadeva (ponovno) obravnavala po določbah za redni pravdni postopek.
Pritožbeno sodišče je pritožbo obravnavalo po 467. čl. ZPP.
Zato je po presoji revizijskega sodišča potrebno šteti, da gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti.
Glede na notranjo organizacijo Temeljnega sodišča ima predsednik sodišča v okviru svojih pooblastil možnost, da konkretno zadevo dodeli v obravnavanje drugi enoti sodišča in s tem odpravi ovire, da se o zadevi obravnava na enoti sodišča, kjer je zaposlena druga toženka.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5. 5/1, 5/2, 19, 20, 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - mentor - konstitutivna odločba - retroaktivnost
Odločba o napredovanju v naziv mentorja je konstitutivna, zato učinkuje od dneva, ko je bila izdana in ne more imeti retroaktivnega učinka, tudi če ne bi bila izdana v predpisanem roku.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba) - imisije - zahtevek, da se nekaj stori - določenost tožbenega zahtevka in sklepčnost tožbenega zahtevka
Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine pri tožbi po 1. odst. 42. čl. ZTLR je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način. Sicer prizadeti lastnik sosednje nepremičnine lastniku ne more narekovati načina, kako naj ta spremeni stanje svoje nepremičnine. Tožnik mora tako v primeru, če narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, tožbeni zahtevek in s tem obveznost tožene stranke oblikovati tako, da tej dopušča možnost izbire potrebnih ukrepov. Zato v situaciji, ko je predmet spora sicer opredeljen, naložitev točno določene aktivnosti toženi stranki pa je po materialnem pravu izključena, od tožnika izbire aktivnosti toženca v obliki tožbenega predloga zaradi procesnopravnih pravil (1. odst. 186. čl. ZPP) ni moč terjati.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec na vrnitev
V 145.čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ( Ur.l. SRS, št. 17/78-8/90 in 12/92 ) je določeno, kako se vrne zaplenjeno premoženje, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Vrnitev zaplenjenega premoženja je tu urejena, ne glede na razlog razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Zato nasprotna udeleženka nima prav, da gre v konkretnem primeru za škodo zaradi neupravičene obsodbe po Zakonu o kazenskem postopku, za katero odgovarja država.
status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - okvara organizma, zadobljena v tujini, kot nemožnost uveljavljanja statusa in pravic v Sloveniji
Državljan Republike Slovenije, ki okvare organizma ni dobil na ozemlju R Slovenije, ampak v tujini, po 1.1.1993 ne more več uveljavljati statusa in pravic civilnega invalida vojne.
Izrek lokacijskega dovoljenja ni nedoločen, če je določena smer dovozne poti do objekta, v lokacijski dokumentaciji, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja pa je ta pot tudi vrisana. Za izdajo lokacijskega dovoljenja zadošča pisno soglasje lastnika sosednje parcele, da gre prek njegovega zemljišča dovozna pot.
Način uporabe stanovanja po tem, ko je tožnici njen bivši izvenzakonski partner v septembru 1991 izročil ključe spornega stanovanja (po ugotovitvah sodišča druge stopnje je tožnica odtlej enkrat na mesec prespala v spornem stanovanju), ne predstavlja "trajne uporabe stanovanja" v smislu 1. čl. ZSR.
Zatrjevano tožničino slabo finančno stanje v tem obdobju ni opravičljiv razlog za neuporabo stanovanja.