najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - oblika pogodbe
Dogovori o odkupu poslovnih prostorov niso pravno odločilna okoliščina, ki bi sama po sebi povzročila prenehanje plačevanja najemnine. O prenehanju te obveznosti bi se stranki morali posebej dogovoriti, saj takšen dogovor predstavlja poseg v veljavno najemno pogodbo. Spremenili pa bi to pogodbo lahko le pisno (2. odstavek 12. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih in 2. odstavek 67. člena zakona o obligacijskih razmerjih).
V zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) je med napakami volje urejena tudi zmota. Pravno upoštevana je, če je bistvena. Zmota je po 1. odstavku 61. člena ZOR bistvena med drugim tedaj, če se nanaša na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Če gre za priznanje očetovstva, so to okoliščine, zaradi katerih domnevni oče očetovstva ne bi priznal. Bistvo zmote je torej prav v tem, da je tisti, ki je v zmoti, v času sklenitve posla (danega priznanja) prepričan, da njegova volja nima napak. Da jih je vendarle imela, ugotovi šele kasneje. Bodisi tako, da iz novih okoliščin sklepa na obstoj drugih, ki so obstajale že v času nastanka posla (priznanja), pa zanje tedaj ni vedel, ali pa tako, da določene okoliščine, ki so tedaj že obstajale in je zanje vedel, zaradi novih okoliščin dobijo drug pomen.
Po 2. odstavku 61. člena ZOR lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Če gre za priznanje očetovstva, mora tisti, ki priznanje da, upoštevati vse okoliščine, za katere je ob spočetju vedel, ali pa bi s primerno skrbnostjo, ki se za tako resno izjavo s tako resnimi (statusnimi) posledicami, v normalnih okoliščinah pričakuje. Če jih tisti, ki očetovstvo prizna, ne upošteva, pomeni, da je priznanje dal ne glede na njihov obstoj.
pridobitev - državljan druge republike - oseba na delu v tujini - dejansko nebivanje v RS
Oseba, ki je zaposlena v tujini in ima tam tudi družino, s katero živi, v Slovenijo pa prihaja na obisk povprečno enkrat mesečno, dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, čeprav ima prijavljeno stalno prebivališče in je solastnik stanovanjske hiše.
Pogoje za dodelitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja določa zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) v 21. členu kumulativno, kar pomeni, da do te oblike socialnovarstvenih dajatev ni upravičena oseba, ki teh pogojev ne izpolnjuje.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v RS - pojem dejanskega bivanja
Za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS ni dovolj, da je prosilec na dan 23.12.1990 živel v Sloveniji, ampak dejansko življenje v Sloveniji od tega dne do odločitve o državljanstvu.
Nezapadle terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov se z začetkom stečajnega postopka ne štejejo kot zapadle tako, kot to določa 1. odst. 100. čl. ZPPSL za nezapadle terjatve upnikov do stečajnega dolžnika.
izključitev delnic iz kotacije na borzi - odločanje Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija je v razmerju do borze organ druge stopnje. Pravilnost izpodbijanega sklepa z vidika dejanskega stanja presoja upoštevajoč samo dejansko stanje v času, ko je borza sprejela sklep. Samo pravilnost in popolnost ugotovitve tega dejanskega stanja preizkuša sodišče.
Odplačno pridobivanje lastnih delnic lahko pomeni v situaciji, ko v ta namen poseben sklad sploh ni bil osnovan (2. odst. 240. člena ZGD), tolikšno zmanjšanje osnovnega kapitala, da je ukrepanje za zaščito (tudi potencialnih) investitorjev na mestu.
potni list za tujca - nepopolna vloga - molk organa
Vloga za pridobitev potnega lista za tujca je nepopolna, če v njej ni navedeno, ali naj se izda potni list po 1., 2. ali 3. odstavku 44. člena zakona o tujcih.
V primeru molka organa prve stopnje mora organ druge stopnje ob reševanju pritožbe postopati v skladu z določbo 246. člena ZUP. Če je vloga pomanjkljiva, mora v primeru, ko o zadevi sam odloča, postopati v skladu z določbo 68. člena ZUP.
V postopku izdaje začasne odredbe se upravni organ ukvarja le z vprašanjem, ali je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, ne pa tudi z ugotavljanjem dejanskega stanja in načinov vrnitve premoženja upravičencu na podlagi denacionalizacijskega zahtevka.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi člena 427 ZKP ne more biti podlaga za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
Zagovornik je sicer navajal, da vlaga to izredno pravno sredstvo zaradi kršitev po 1. in 2. točki 427. člena ZKP, vendar pa te zahteve ni obrazložil oz. iz vsebine izhaja, da izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ni podana kršitev kazenskega zakona po 1. točki 365. člena ZKP, saj so v dejanju, opisanem v izreku sodbe sodišča prve stopnje, podani vsi znaki očitanega kaznivega dejanja. Navedba, da je obsojenec dejanje storil v silobranu, pa pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za izreden preizkus ni mogoče uveljavljati.
odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe, upravljanja premoženja, vzdrževanja nepremičnin
V 2. odstavku 72. člena ZDen, ki je v razmerju do drugih splošnih predpisov, ki urejajo odškodninsko in premoženjsko področje specialni predpis, pa je določeno, da se odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona (tedaj ZDen), ne priznavajo. Razlaga te določbe ZDen kot specialnega zakona, po načelu a contrario pa lahko pripelje le do materialnopravnega zaključka, ki ga je sprejelo v izpodbijani pravnomočni sodbi tudi sodišče druge stopnje, da so, ne glede na določbe ZTLR, ki se nanašajo na izročitev plodov ter druge zahtevke in protizahtevke, ki se lahko uveljavljajo v zvezi z izročitvijo stvari, in ki so povezani tudi z lastninsko pravico na stvari, zahtevki, kakršne v tej pravdi uveljavlja tožeča stranka proti toženi stranki, utemeljeni (glede njihove pravne podlage) že na podlagi prej navedene določbe 2. odstavka 72. člena ZDen.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pojem skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja
Skupno premoženje zakoncev obsega skup stvarnih pravic na nedoločenih deležih neke stvari in terjatev. Kar je bilo porabljeno za stroške skupnega življenja, zato ne sodi v pojem skupnega premoženja.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev del - odločba - kršitev materialnega zakona
Če je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi potrdila o priglasitvi del, v takem primeru po določbi 77. člena ZGO gradbeno dovoljenje ni potrebno in se gradbena dela lahko izvajajo v obsegu, kot je določeno v potrdilu.
zadruge - lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev premoženja - razlogi - zadruga kot stranka v postopku - pravna podlaga
Za odločanje o zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu ZZ ni odločilno, kdaj je bilo to premoženje ustvarjeno in iz katerih sredstev. Zakon o zadrugah namreč predpostavlja, da so zadruge, ki so v obdobju 1986-90 poslovno sodelovale s podjetjem, prispevale k ustvarjanju premoženja podjetja, zaradi česar imajo zadruge pravico sodelovati pri njegovem lastninjenju.
lastninjenje - izločitev premoženja - pojem osnovne dejavnosti zadruge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedoločen izrek
O zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu Zakona o zadrugah ni mogoče odločiti, če ni pred tem v postopku ugotovljeno, ali premoženje, ki ga zavezanec izločuje, služi osnovni dejavnosti podjetja - zavezanca ali ne, pri čemer je osnovna dejavnost podjetja tista dejavnost, v zvezi s katero so zadružni upravičenci poslovno sodelovali.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravočasna pritožba - revizija - dovoljenost revizije
Kljub temu, da je pooblaščenca tožene stranke dogodek (udeležen je bil v prometni nezgodi) razburil, pa mu je tekom dneva brez dvoma ostalo na razpolago še zadosti časa, da bi sicer že napisano pritožbo lahko pravočasno odposlal.
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje (1. odstavek 382. člena ZPP). S pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo tožeča stranka z revizijo izpodbija, je bila tedaj zavrnjena le pritožba tožeče stranke. Za izpodbijanje te sodbe sodišča druge stopnje zato tožena stranka nima pravnega interesa.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor glede lastništva stanovanja - premoženjsko pravni spor
V obravnavani pravdni zadevi je bilo med pravdnima strankama sporno, kdo je lastnik stanovanja v Kopru. Sodišče je ugotovilo, da je izključna lastnica stanovanja tožnica, zaradi česar je toženi stranki naložilo, da mora stanovanje izprazniti in ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Med pravdnima strankama je bil tedaj v teku premoženjskopravni spor, v katerem je revizija kot izredno pravno sredstvo odvisna od vrednosti spornega predmeta (382. člen ZPP), ki jo mora tožnik navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla, preizkus primernosti sporne vrednosti pa v času in pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP tudi ni bil opravljen. Zato si pravdni stranki v tej pravdni zadevi pravice do izrednega pravnega sredstva na način, ki je določen v ZPP, nista zagotovili. Revizija tožene stranke zato ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa mora revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).