I. Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba.
II. Okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka (primerjaj:
prodajna pogodba - prodaja na obroke - razveza pogodbe s samo izjavo - tožba - dovoljenost, če ni pravovarstvenega interesa
Po 1. odst. 546. člena ZOR razdre prodajalec pogodbo o prodaji na obroke brez sodne intervencije, z enostransko izjavo volje. Zato nima pravovarstvenega interesa za tožbo z oblikovalnim zahtevkom.
Če tožnik nima pravovarstvenega interesa za tožbo, tožba ni dovoljena. Zato jo sodišče zavrže.
gradbena pogodba - odgovornost za napake - napake gradbene - izvajalec - podizvajalec - pasivna legitimacija - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Sporazum med izvajalcem Z. in podizvajalci, na katerega se tožeča stranka tudi sklicuje, daje oporo za stališče, da so tožene stranke zaradi svojih obveznosti do Z. prevzele nasproti investitorju samostojno obveznost, da odpravijo napake na spornih stavbah. Če se je to zgodilo, bi bile tožene stranke pasivno legitimirane na podlagi takega dogovora s tožečo stranko. Obstoj takega dogovora tožeča stranka zatrjuje in ga dokazuje, vendar zaradi drugačnega pravnega pristopa doslej ta trditev ni bila preverjena in niso bile sprejete ustrezne ugotovitve.
obveznosti države - prevzemanje obveznosti v imenu države - protokol o kritju stroškov financiranja obveznosti bank iz naslova deviznega varčevanja
Uporabniki proračuna lahko prevzemajo obveznosti v imenu republike le v okviru sredstev, ki so predvidena v proračunu za posamezne namene (19. člen ZFJP), torej po posebnem zakonskem pooblastilu.
odškodninska odgovornost za nezakonito ravnanje upravnih organov - vzročna zveza - pravica upravljanja z lukami
I. Odškodninska odgovornost za škodo preneha, če je zaradi posega drugih vzrokov v prvotno vzročno zvezo ta prenehala obstajati. II. Pravico uporabe luke se lahko dokazuje z aktom občinske skupščine, ne pa s pogodbo, sklenjeno s Skladom stavbnih zemljišč občine.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Nižji sodišči sta obstoj tega dejstva ugotavljali in pri tem ugotovili, da se premoženjske razmere matere mladoletnih tožnic, kljub začasni brezposelnosti (od 1.8.1992 do 31.12.1992), niso spremenile, saj je mati mladoletnih tožnic v tem obdobju prejela iz naslova nadomestila za bolniški stalež in na podlagi uspešno zaključenega postopka pred sodiščem združenega dela, v katerim ji je bilo za navedeno obdobje priznano delovno razmerje in izplačan osebni dohodek, ravno tolikšne mesečne zneske, kot bi jih prejela, če bi redno delala. Iz nadaljnje ugotovitve nižjih sodišč pa tudi izhaja, da je mati mladoletnih tožnic od 1.1.1993 ponovno redno zaposlena. Trditve tožeče stranke, da so se zaradi začasne brezposelnosti matere mladoletnih tožnic razmere spremenile, so se tako pokazala za netočne.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi izpraznitve stanovanja po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparavitno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti - sprememba denarne enote
I. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo odškodnino res v dinarjih, ki so bili v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (16.5.1991) tudi v Republiki Sloveniji denarna enota. Pritožbeno sodišče pa je zadevo obravnavalo že v času (13.11.1991), ko sta že veljala Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91). Oba navedena zakona sta začela veljati 8.10.1991, določata pa, da je denarna enota v Republiki Sloveniji tolar (1. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije), ter da se za zneske, navedene v predpisih, splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije (8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije). V skladu z navedenimi predpisi je zato pritožbeno sodišče tožeči stranki utemeljeno prisodilo odškodnino v slovenski denarni enoti - tolarjih.
II. Tožeča stranka je zahtevala pravično denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpela na nepremoženjskem področju. Ta odškodnina ji je bila odmerjena na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala ob zaključku obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje. Zato tudi zamudne obresti tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Tako stališče je v skladu s stališčem v letu 1987 obstoječih najvišjih sodišč, ki je sprejeto tudi v slovenski sodni praksi.
III. presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
povrnitev gmotne škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi) - popolna odškodnina - skupnost socialnega skrbstva kot plačnik oskrbnine v domu
Pravilo, oprto na razlago 190. člena ZOR res pomeni, da je potrebno korist, ki jo oškodovanec dobi zaradi škodnega dogodka (od odgovorne ali kake druge osebe) poračunati z odškodnino. Vendar mora biti ta korist ugotovljena in od plačila odškodnine neodvisna. Pri tem je treba poudariti, da je pomemben namen, ki ga zasleduje tisti, ki oškodovancu kaj daje, oziroma namen, komu želi tretja oseba pomagati:
odgovorni osebi pri zmanjšanju škode in olajšanju plačila odškodnine ali oškodovancu, ker je v stiski.
Tožnica je po ugotovitvah nižjih sodišč zaradi poškodb možganov trajno nesposobna za delo in je zaradi zdravstvenega stanja v domu. Če bi plačilo teh stroškov zmogla, bi jih bila dolžna plačevati sama, in bi jih lahko od toženca uveljavljala kot rento zaradi trajno povečanih potreb. Te stroške plačuje trenutno občinska socialna služba. Namen plačila te službe, ko gre za plačilo oskrbnih stroškov v Domu, pa izhaja iz določb Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92); torej gre za socialno varstveni namen. Iz tega sledi, da ni pravilno stališče tožene stranke, da gre pri plačilu te oskrbnine za tako korist, ki bi jo moralo sodišče poračunati z ugotovljeno škodo.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Da je sodišče prve stopnje s tem, ko je potrebe mladoletnega tožnika ocenilo na več kot 60.000 mesečno, ocenilo pretirano, je ob reševanju pritožbe tožene stranke navedlo že sodišče druge stopnje. Obenem pa je, ob upoštevanju možnosti vsakega od otrokovih staršev in pa seveda otrokovih potreb, ugotovilo, da je prispevek toženca v višini 18.000 SIT mesečno primeren tudi v primeru, če bi bile otrokove mesečne potrebe bistveno nižje in bi npr. znašale le okoli 40.000 SIT. Izpodbijana pravnomočna sodba tako ne temelji na oceni, da znašajo otrokove potrebe več kot 60.000 SIT mesečno, kot skuša v nasprotju z jasnimi razlogi sodbe sodišča druge stopnje dokazati z revizijo tožena stranka.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba kot turist v tujini dalj kot tri mesece - dejansko nebivanje v Sloveniji
Pogoja dejanskega življenja v Sloveniji ne izpolnjuje prosilec, ki se je zadržal v tujini na obisku več kot tri mesece, kolikor sme običajno najdalj trajati obisk na podlagi turistične vize.
V trenutku vložitve tožbe je vrednost iz 3. odstavka 382. člena ZPP znašala 8.000 dinarjev (sedaj 8.000 SIT). Vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (za kasnejšo valorizacijo te vrednosti v določbah ZPP ni nobene podlage), tako zneska iz 3. odstavka 382. člena ZPP ni presegla. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo (392. člen ZPP).
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
I. Nad prodajalko je v trenutku sklenitve prodajne pogodbe visela grožnja, da ji bo zemlja odvzeta z arondacijo na podlagi arondacijske odločbe, ki je bila že izdana. Ob upoštevanju navedenih pravnoodločilnih dejstev sta sodišči prve in druge stopnje prišli do pravilnega materialnopravnega zaključka, da pogodba, ki je bila sklenjena v ugotovljenih okoliščinah, ni predstavljala izraza proste volje prodajalke, ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge pa je bilo ravnanje predstavnikov tedanje oblasti. Pogoji iz 5. člena ZDen so zato izpolnjeni.
II. V postopku denacionalizacije je način ugotavljanja vrednosti predpisan s podzakonskimi akti. Obe nižji sodišči sta namreč z uporabo 2. odstavka 90. člena ZDen in podzakonskih aktov izračunali, da je kupnina znašala 15 % realne vrednosti nepremičnine. Ta izračun (višini izračuna revident ne ugovarja) je narejen na podlagi meril in ob upoštevanju metode, ki jo je z odlokom predpisala izvršilna oblast na podlagi zakonitega pooblastila (84. in 85. člen ZDen).
Ne zadostuje, da posebna zdravniška komisija poda mnenje, da ni verjetno, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na ugotovljeni odstotek invalidnosti. To svoje mnenje mora tudi obrazložiti tako, da bo razvidno, kakšno je bilo stanje okvare organizma prej in kakšno je sedaj.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Revizijsko sodišče lahko naredi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava (79. člena ZZZDR) le na podlagi tistih dejstev, ki so bila v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena in ne le zatrjevana. Ta preizkus pa pokaže, da bo, ob upoštevanju ugotovljenih spremenjenih razmer, znesek 20.000 mesečno primerna preživnina, ki jo mora tožena stranka od 1.10.1993 dalje plačevati mladoletni tožnici.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev poslovnega prostora
Tožeča stranka je sicer v tožbi navedla vse podatke, ki jih sodišče mora poznati za ugotovitev vrednosti spornega predmeta na podlagi 38. člena ZPP. Vendar pa to še ne pomeni, da je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta. V pravdi zaradi izpraznitve poslovnega prostora je navedba najemnine, ki je bila pogodbeno dogovorjena in ki je najemnik ne plačuje, navedba dejstev, na katera tožnik opira zahtevek. Navedba dejstev je ena izmed obveznih sestavine tožbe po določbi 1. odst. 186. člena ZPP. Navedba vrednosti spornega predmeta pa je druga, od pravkar navedene različna sestavina tožbe - in to po besedilu 2. odst. 186. člena ZPP prav tako obvezna sestavina mdr. vselej, kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek.
Samo navedba vrednosti spornega predmeta kot posebna sestavina tožbe bi bila način, s katerim bi tožeča stranka zagotovila pravico do revizije. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije (iz 2. odst. 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odst. 40. člena ZPP. Ta zakonska določba s izrecno sklicuje na primere iz 2. odst. istega člena. To mdr. pomeni, da se ne uporablja v primerih, ko tožnik ne upošteva zakonske določbe 2. odst. 186. člena ZPP, in vrednosti spornega predmeta v tožbi ne navede. V taki situaciji pač ne nastane vprašanje o pravici do revizije, s katerim bi se sodišče moralo ukvarjati - saj je pravica do revizije pravica, ki si jo v sporih iz 2. in 3. odst. 382. člena ZPP tožnik le lahko zagotovi, ni pa nujno, da si jo zagotovi.