gradbena pogodba - odgovornost za napake - napake gradbene - izvajalec - podizvajalec - pasivna legitimacija - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Sporazum med izvajalcem Z. in podizvajalci, na katerega se tožeča stranka tudi sklicuje, daje oporo za stališče, da so tožene stranke zaradi svojih obveznosti do Z. prevzele nasproti investitorju samostojno obveznost, da odpravijo napake na spornih stavbah. Če se je to zgodilo, bi bile tožene stranke pasivno legitimirane na podlagi takega dogovora s tožečo stranko. Obstoj takega dogovora tožeča stranka zatrjuje in ga dokazuje, vendar zaradi drugačnega pravnega pristopa doslej ta trditev ni bila preverjena in niso bile sprejete ustrezne ugotovitve.
obveznosti države - prevzemanje obveznosti v imenu države - protokol o kritju stroškov financiranja obveznosti bank iz naslova deviznega varčevanja
Uporabniki proračuna lahko prevzemajo obveznosti v imenu republike le v okviru sredstev, ki so predvidena v proračunu za posamezne namene (19. člen ZFJP), torej po posebnem zakonskem pooblastilu.
I. Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba.
II. Okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka (primerjaj:
odškodninska odgovornost za nezakonito ravnanje upravnih organov - vzročna zveza - pravica upravljanja z lukami
I. Odškodninska odgovornost za škodo preneha, če je zaradi posega drugih vzrokov v prvotno vzročno zvezo ta prenehala obstajati. II. Pravico uporabe luke se lahko dokazuje z aktom občinske skupščine, ne pa s pogodbo, sklenjeno s Skladom stavbnih zemljišč občine.
prodajna pogodba - prodaja na obroke - razveza pogodbe s samo izjavo - tožba - dovoljenost, če ni pravovarstvenega interesa
Po 1. odst. 546. člena ZOR razdre prodajalec pogodbo o prodaji na obroke brez sodne intervencije, z enostransko izjavo volje. Zato nima pravovarstvenega interesa za tožbo z oblikovalnim zahtevkom.
Če tožnik nima pravovarstvenega interesa za tožbo, tožba ni dovoljena. Zato jo sodišče zavrže.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da imata toženca od njunih domačij do glavne ceste na voljo krajevno cesto, in da je ta za 258,88 m oz. 268,80 m daljša kot služnostna pot. Cesta je tudi dobro vzdrževana in boljša kot pot, ki sta jo toženca uporabljala po služečem zemljišču. Ob ugotovitvah tudi revizijsko sodišče nima pomislekov, da je obstoječa služnost pešpoti in voženj z dvokolesom in mopedom nepotrebna, in da je zato zahtevek na prenehanje služnostne pravice utemeljen (2.odstavek 58.člena ZTLR).
Dejstvo, da poteka pot tudi po sosednjih zemljiščih, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da zahteva prenehanje stvarne služnosti na njenem zemljišču.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - pogoji
Državljani druge republike nekdanje SFRJ, ki na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev ni bil v R Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas, ne more dobiti osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas, ne glede na to, iz kakšnih razlogov ni bil v delovnem razmerju.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - mejna vrednost spornega predmeta
Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 21.1.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 80.000,00 SIT.
Sodišče do trenutka iz 3.odstavka 40.člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije morala presegati 80.000,00 SIT (2.odstavek 382.člena ZPP v zvezi z 9.členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). V tožbi navedenih 80.000,00 SIT zahtevane vrednosti ne presega.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76. členu izključuje izredna pravna sredstva proti sodbi, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, ki ju je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, t.j. Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Razveza je način prenehanja zakonske zveze (63. člen ZZZDR). Ob upoštevanju navedenega je potrebno določbo 76. člena ZZZDR razlagati tako, da so v razvezni pravdi glede razveze zakonske zveze, kadar je ta pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, tedaj po sedanjem ZPP tudi revizija. Ker v delu, ki se nanaša na razvezo zakonske zveze revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
Ne zadostuje, da posebna zdravniška komisija poda mnenje, da ni verjetno, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na ugotovljeni odstotek invalidnosti. To svoje mnenje mora tudi obrazložiti tako, da bo razvidno, kakšno je bilo stanje okvare organizma prej in kakšno je sedaj.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
I. Nad prodajalko je v trenutku sklenitve prodajne pogodbe visela grožnja, da ji bo zemlja odvzeta z arondacijo na podlagi arondacijske odločbe, ki je bila že izdana. Ob upoštevanju navedenih pravnoodločilnih dejstev sta sodišči prve in druge stopnje prišli do pravilnega materialnopravnega zaključka, da pogodba, ki je bila sklenjena v ugotovljenih okoliščinah, ni predstavljala izraza proste volje prodajalke, ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge pa je bilo ravnanje predstavnikov tedanje oblasti. Pogoji iz 5. člena ZDen so zato izpolnjeni.
II. V postopku denacionalizacije je način ugotavljanja vrednosti predpisan s podzakonskimi akti. Obe nižji sodišči sta namreč z uporabo 2. odstavka 90. člena ZDen in podzakonskih aktov izračunali, da je kupnina znašala 15 % realne vrednosti nepremičnine. Ta izračun (višini izračuna revident ne ugovarja) je narejen na podlagi meril in ob upoštevanju metode, ki jo je z odlokom predpisala izvršilna oblast na podlagi zakonitega pooblastila (84. in 85. člen ZDen).
V trenutku vložitve tožbe je vrednost iz 3. odstavka 382. člena ZPP znašala 8.000 dinarjev (sedaj 8.000 SIT). Vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (za kasnejšo valorizacijo te vrednosti v določbah ZPP ni nobene podlage), tako zneska iz 3. odstavka 382. člena ZPP ni presegla. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo (392. člen ZPP).
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi sklenitve prodajne pogodbe po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah, (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife), v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
podstanovalsko razmerje - nezakonita uporaba stanovanja - uporabnik
Temeljne dejanske ugotovitve glede toženk so: da je bila prva toženka podstanovalka imetnika stanovanjske pravice; da med njima ni bilo ekonomske skupnosti; in da je bila njena hči - ml. toženka rojena že po njeni vselitvi v sporno stanovanje. Pri tako ugotovljenih dejstvih je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo z oceno, da prva toženka ob smrti imetnika in ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona ni imela statusa uporabnice spornega stanovanja po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Enako glede na ugotovljeno razmerje velja za ml. drugo toženko. To pa pomeni, da obe toženki uporabljata sporno stanovanje nezakonito (58. člen Stanovanjskega zakona).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti - sprememba denarne enote
I. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo odškodnino res v dinarjih, ki so bili v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (16.5.1991) tudi v Republiki Sloveniji denarna enota. Pritožbeno sodišče pa je zadevo obravnavalo že v času (13.11.1991), ko sta že veljala Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91). Oba navedena zakona sta začela veljati 8.10.1991, določata pa, da je denarna enota v Republiki Sloveniji tolar (1. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije), ter da se za zneske, navedene v predpisih, splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije (8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije). V skladu z navedenimi predpisi je zato pritožbeno sodišče tožeči stranki utemeljeno prisodilo odškodnino v slovenski denarni enoti - tolarjih.
II. Tožeča stranka je zahtevala pravično denarno odškodnino za škodo, ki jo je utrpela na nepremoženjskem področju. Ta odškodnina ji je bila odmerjena na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala ob zaključku obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje. Zato tudi zamudne obresti tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje. Tako stališče je v skladu s stališčem v letu 1987 obstoječih najvišjih sodišč, ki je sprejeto tudi v slovenski sodni praksi.
III. presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Da je sodišče prve stopnje s tem, ko je potrebe mladoletnega tožnika ocenilo na več kot 60.000 mesečno, ocenilo pretirano, je ob reševanju pritožbe tožene stranke navedlo že sodišče druge stopnje. Obenem pa je, ob upoštevanju možnosti vsakega od otrokovih staršev in pa seveda otrokovih potreb, ugotovilo, da je prispevek toženca v višini 18.000 SIT mesečno primeren tudi v primeru, če bi bile otrokove mesečne potrebe bistveno nižje in bi npr. znašale le okoli 40.000 SIT. Izpodbijana pravnomočna sodba tako ne temelji na oceni, da znašajo otrokove potrebe več kot 60.000 SIT mesečno, kot skuša v nasprotju z jasnimi razlogi sodbe sodišča druge stopnje dokazati z revizijo tožena stranka.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba kot turist v tujini dalj kot tri mesece - dejansko nebivanje v Sloveniji
Pogoja dejanskega življenja v Sloveniji ne izpolnjuje prosilec, ki se je zadržal v tujini na obisku več kot tri mesece, kolikor sme običajno najdalj trajati obisk na podlagi turistične vize.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
V predmetni zadevi se je spor med strankama končal s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave. Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov po izdaji sodbe na podlagi pripoznave, je vedno akcesorne narave, saj je ni mogoče uveljavljati samostojno (v samostojni tožbi), pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali. Zato tudi odločba o taki zahtevi, to je sklep o stroških, ni sklep s katerim se postopek pravnomočno konča.