dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Revizijsko sodišče lahko naredi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava (79. člena ZZZDR) le na podlagi tistih dejstev, ki so bila v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena in ne le zatrjevana. Ta preizkus pa pokaže, da bo, ob upoštevanju ugotovljenih spremenjenih razmer, znesek 20.000 mesečno primerna preživnina, ki jo mora tožena stranka od 1.10.1993 dalje plačevati mladoletni tožnici.
oprostitev plačila carine - rok za oprostitev - naknadno uveljavljanje oprostitve - pogoji
Carinski zavezanec ne more naknadno uveljavljati oprostitve plačila carine po 50. členu CZ, če ni v uvozno carinsko deklaracijo vpisal, da želi uporabo 50. člena CZ.
I. Vezanost revizijskega sodišča na dejansko podlago, ugotovljeno na nižjih stopnjah, postavlja izhodiščni sklep, ki ga zajemajo tudi razlogi sodbe sodišča druge stopnje, da je tožnik ob trčenju udaril s trebuhom v kolo krmila traktorja in v armaturno ploščo in da na njegove poškodbe utesnjenost v kabini in navzočnost več oseb ni vplivala. Dokazna ocena o tem temelji predvsem na mnenju izvedenca prometne stroke. Taka izhodiščna ugotovitev pa ne omogoča razmisleka o eventualni soodogovornosti tožnika za sebi nastalo škodo in sicer ne glede na utemeljenost ali neutemeljenost očitka, da je kršil prometni predpis o dovoljenosti prevoza sopotnikov v traktorski kabini.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji - kršitev načel postopka - odjava stalnega prebivališča po 23.12.1990 kot pravno pomembno dejstvo
Kot dejansko življenje po 1. odstavku 40. člena ZDS je mogoče šteti le tisto dejansko prebivanje na območju Slovenije, ki je tudi zakonito. Odjava stalnega prebivališča po 23.12.1990 je pravno relevantno dejstvo za ugotavljanje dejanskega življenja.
ZKPT člen 18, 18/4. ZDP (1991) člen 1, 1/1, 18, 19.
registracija kreditnega posla s tujino - pogoji za registracijo
Ne glede na določbo 4. odstavka 18. člena zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur.l. RS, št. 1/91-I) ravna Banka Slovenije prav, ko pri odločanju o zahtevku za registracijo kreditnega posla s tujino upošteva tudi določbe zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 71/93).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - tožba na izpraznitev poslovnega prostora
Tožeča stranka je sicer v tožbi navedla vse podatke, ki jih sodišče mora poznati za ugotovitev vrednosti spornega predmeta na podlagi 38. člena ZPP. Vendar pa to še ne pomeni, da je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta. V pravdi zaradi izpraznitve poslovnega prostora je navedba najemnine, ki je bila pogodbeno dogovorjena in ki je najemnik ne plačuje, navedba dejstev, na katera tožnik opira zahtevek. Navedba dejstev je ena izmed obveznih sestavine tožbe po določbi 1. odst. 186. člena ZPP. Navedba vrednosti spornega predmeta pa je druga, od pravkar navedene različna sestavina tožbe - in to po besedilu 2. odst. 186. člena ZPP prav tako obvezna sestavina mdr. vselej, kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek.
Samo navedba vrednosti spornega predmeta kot posebna sestavina tožbe bi bila način, s katerim bi tožeča stranka zagotovila pravico do revizije. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije (iz 2. odst. 40. člena ZPP) je zakonsko predviden le še način iz 3. odst. 40. člena ZPP. Ta zakonska določba s izrecno sklicuje na primere iz 2. odst. istega člena. To mdr. pomeni, da se ne uporablja v primerih, ko tožnik ne upošteva zakonske določbe 2. odst. 186. člena ZPP, in vrednosti spornega predmeta v tožbi ne navede. V taki situaciji pač ne nastane vprašanje o pravici do revizije, s katerim bi se sodišče moralo ukvarjati - saj je pravica do revizije pravica, ki si jo v sporih iz 2. in 3. odst. 382. člena ZPP tožnik le lahko zagotovi, ni pa nujno, da si jo zagotovi.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Nižji sodišči sta obstoj tega dejstva ugotavljali in pri tem ugotovili, da se premoženjske razmere matere mladoletnih tožnic, kljub začasni brezposelnosti (od 1.8.1992 do 31.12.1992), niso spremenile, saj je mati mladoletnih tožnic v tem obdobju prejela iz naslova nadomestila za bolniški stalež in na podlagi uspešno zaključenega postopka pred sodiščem združenega dela, v katerim ji je bilo za navedeno obdobje priznano delovno razmerje in izplačan osebni dohodek, ravno tolikšne mesečne zneske, kot bi jih prejela, če bi redno delala. Iz nadaljnje ugotovitve nižjih sodišč pa tudi izhaja, da je mati mladoletnih tožnic od 1.1.1993 ponovno redno zaposlena. Trditve tožeče stranke, da so se zaradi začasne brezposelnosti matere mladoletnih tožnic razmere spremenile, so se tako pokazala za netočne.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Revizija izpodbijani drugostopni sodbi utemeljeno očita nepravilnost, ko je z razveljavitvijo odločitve o preživnini preko 5.000,00 SIT zavrnila pritožbo tožeče stranke, kolikor je odločeno o preživnini preko 10.000,00 SIT. Če bi tako ostalo, bi tožeča stranka zaradi pravnomočnosti zavrnitve zahtevka preko 10.000,00 SIT v tej pravdi višine toženčevega preživninskega prispevka ne mogla prilagoditi drugačnim razmeram v premoženjski sferi toženca, ki bi se morda ugotovile v ponovljenem sojenju in bi ga torej preko navedenega zneska ne mogla postaviti, nastopila pa bi tudi vezanost sodišča na pravnomočno sodbo.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - nemožnost vzpostavitve lastninske pravice - nelastnik v času podržavljenja - neupravna stvar - razlogi
Zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar vzpostavitev lastninske pravice v korist oseb, ki v času podržavljanja niso bile lastniki podržavljenega stavbnega zemljišča.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi izpraznitve stanovanja po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparavitno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 2. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 40. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni navedla. Po odgovoru na tožbo in po vlogah stranskega intervenienta je tožeča stranka šele v pripravljalnem spisu označila vrednost spornega predmeta. Nato je šele tik pred zaključkom zadnje glavne obravnave ponovno označila vrednost spora. Obe določitvi vrednosti spornega predmeta sta bili prepozni (2. odst. 186. čl. ZPP).
povrnitev gmotne škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi) - popolna odškodnina - skupnost socialnega skrbstva kot plačnik oskrbnine v domu
Pravilo, oprto na razlago 190. člena ZOR res pomeni, da je potrebno korist, ki jo oškodovanec dobi zaradi škodnega dogodka (od odgovorne ali kake druge osebe) poračunati z odškodnino. Vendar mora biti ta korist ugotovljena in od plačila odškodnine neodvisna. Pri tem je treba poudariti, da je pomemben namen, ki ga zasleduje tisti, ki oškodovancu kaj daje, oziroma namen, komu želi tretja oseba pomagati:
odgovorni osebi pri zmanjšanju škode in olajšanju plačila odškodnine ali oškodovancu, ker je v stiski.
Tožnica je po ugotovitvah nižjih sodišč zaradi poškodb možganov trajno nesposobna za delo in je zaradi zdravstvenega stanja v domu. Če bi plačilo teh stroškov zmogla, bi jih bila dolžna plačevati sama, in bi jih lahko od toženca uveljavljala kot rento zaradi trajno povečanih potreb. Te stroške plačuje trenutno občinska socialna služba. Namen plačila te službe, ko gre za plačilo oskrbnih stroškov v Domu, pa izhaja iz določb Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92); torej gre za socialno varstveni namen. Iz tega sledi, da ni pravilno stališče tožene stranke, da gre pri plačilu te oskrbnine za tako korist, ki bi jo moralo sodišče poračunati z ugotovljeno škodo.
Spor v tej pravdni zadevi se je začel z vložitvijo tožbe dne 11.11.1980. Izpodbijana pravnomočna sodba sodišča druge stopnje ni bila izdana pred 26.11.1982 kot dnevom uveljavitve novele ZPP 69/82. Zato za presojo dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati dotedanjega mejnega zneska (več kot 5.000 din tedanje veljave), ampak je treba upoštevati z novelo ZPP69/82 dne 26.11.1982 uveljavljeni novi mejni znesek za dovoljenost revizije tj. več kot 50.000 din tedanje veljave (sedaj več kot 5,00 sit).
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Zaradi izostanka valorizacije realno znižana preživnina pa predstavlja tudi okoliščino, ki jo je mogoče šteti kot podlago za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
revizija - dovoljenost revizije v denacionalizacijskem postopku - začasna odredba - dovoljenost revizije v postopku za izdajo začasne odredbe
Dovoljenost revizije zoper končno odločbo o glavni stvari nima vpliva na dovoljenost revizije zoper končno odločbo o začasni odredbi v zvezi z zavarovanjem izvršitve izreka v glavni stvari. Splošna omejitev pravice do revizije, ki izhaja iz 9. čl. ZIP, velja za vse postopke. Zato tudi določba 2. odst. 56. čl. ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnica v tožbi ni navedla nobene vrednosti spornega predmeta. To je storila šele v pripravljalni vlogi. Taka (prepozna) navedba vrednosti spornega predmeta ni upoštevana. Tudi ni pomembno, da sta sodišči prve in druge stopnje v uvodu svojih sodb to prepozno napoved vrednosti spornega predmeta upoštevali in to vrednost navedli v uvodu svojih sodb.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija
Revizijske trditve, ki tožeči stranki aktivno legitimacijo osporavajo, niso sprejemljive. Iz potrdila z dne 10.11.1989, ki sta ga nižji sodišči vpogledali in ocenili, po ugotovitvah nižjih sodišč izhaja, da je imela tožeča stranka v času ob vložitvi tožbe (ta je bila vložena 13.10.1989) na spornem stanovanju najmanj razpolagalno pravico. Revizijske trditve, da potrdilo tega ne dokazuje (zaradi česar naj bi obstajalo nasprotje med listino in ugotovitvami nižjih sodišč), niso točne. Pravica razpolaganja s spornim stanovanjem v času ob vložitvi izpraznitvene tožbe, pa daje tožeči stranki v razmerju do tožene stranke, ki naj bi po tožbenih trditvah stanovanje uporabljala brez pravnega naslova (kar se je v postopku pokazalo tudi za točno), brez dvoma tudi aktivno legitimacijo za to, da od tožene stranke zahteva, da stanovanje, za katerega uporabo nima pravne podlage, izprazni in ga praznega oseb in stvari izroči tožeči stranki.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji (določen čas - sedem mesecev) - pojem dejanskega bivanja
Tožeča stranka ne izpolnjuje zakonskega pogoja - dejanskega življenja v R Sloveniji, saj je za sedem mesecev prekinila dejansko življenje v R Sloveniji in je dejansko živela v državi, katere državljan je.