Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76. členu izključuje izredna pravna sredstva proti sodbi, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, ki ju je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, t.j. Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Razveza je način prenehanja zakonske zveze (63. člen ZZZDR). Ob upoštevanju navedenega je potrebno določbo 76. člena ZZZDR razlagati tako, da so v razvezni pravdi glede razveze zakonske zveze, kadar je ta pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, tedaj po sedanjem ZPP tudi revizija. Ker v delu, ki se nanaša na razvezo zakonske zveze revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da imata toženca od njunih domačij do glavne ceste na voljo krajevno cesto, in da je ta za 258,88 m oz. 268,80 m daljša kot služnostna pot. Cesta je tudi dobro vzdrževana in boljša kot pot, ki sta jo toženca uporabljala po služečem zemljišču. Ob ugotovitvah tudi revizijsko sodišče nima pomislekov, da je obstoječa služnost pešpoti in voženj z dvokolesom in mopedom nepotrebna, in da je zato zahtevek na prenehanje služnostne pravice utemeljen (2.odstavek 58.člena ZTLR).
Dejstvo, da poteka pot tudi po sosednjih zemljiščih, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da zahteva prenehanje stvarne služnosti na njenem zemljišču.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 2. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 40. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni navedla. Po odgovoru na tožbo in po vlogah stranskega intervenienta je tožeča stranka šele v pripravljalnem spisu označila vrednost spornega predmeta. Nato je šele tik pred zaključkom zadnje glavne obravnave ponovno označila vrednost spora. Obe določitvi vrednosti spornega predmeta sta bili prepozni (2. odst. 186. čl. ZPP).
podstanovalsko razmerje - nezakonita uporaba stanovanja - uporabnik
Temeljne dejanske ugotovitve glede toženk so: da je bila prva toženka podstanovalka imetnika stanovanjske pravice; da med njima ni bilo ekonomske skupnosti; in da je bila njena hči - ml. toženka rojena že po njeni vselitvi v sporno stanovanje. Pri tako ugotovljenih dejstvih je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo z oceno, da prva toženka ob smrti imetnika in ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona ni imela statusa uporabnice spornega stanovanja po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Enako glede na ugotovljeno razmerje velja za ml. drugo toženko. To pa pomeni, da obe toženki uporabljata sporno stanovanje nezakonito (58. člen Stanovanjskega zakona).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Revizija izpodbijani drugostopni sodbi utemeljeno očita nepravilnost, ko je z razveljavitvijo odločitve o preživnini preko 5.000,00 SIT zavrnila pritožbo tožeče stranke, kolikor je odločeno o preživnini preko 10.000,00 SIT. Če bi tako ostalo, bi tožeča stranka zaradi pravnomočnosti zavrnitve zahtevka preko 10.000,00 SIT v tej pravdi višine toženčevega preživninskega prispevka ne mogla prilagoditi drugačnim razmeram v premoženjski sferi toženca, ki bi se morda ugotovile v ponovljenem sojenju in bi ga torej preko navedenega zneska ne mogla postaviti, nastopila pa bi tudi vezanost sodišča na pravnomočno sodbo.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - pogoji
Državljani druge republike nekdanje SFRJ, ki na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev ni bil v R Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas, ne more dobiti osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas, ne glede na to, iz kakšnih razlogov ni bil v delovnem razmerju.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija
Revizijske trditve, ki tožeči stranki aktivno legitimacijo osporavajo, niso sprejemljive. Iz potrdila z dne 10.11.1989, ki sta ga nižji sodišči vpogledali in ocenili, po ugotovitvah nižjih sodišč izhaja, da je imela tožeča stranka v času ob vložitvi tožbe (ta je bila vložena 13.10.1989) na spornem stanovanju najmanj razpolagalno pravico. Revizijske trditve, da potrdilo tega ne dokazuje (zaradi česar naj bi obstajalo nasprotje med listino in ugotovitvami nižjih sodišč), niso točne. Pravica razpolaganja s spornim stanovanjem v času ob vložitvi izpraznitvene tožbe, pa daje tožeči stranki v razmerju do tožene stranke, ki naj bi po tožbenih trditvah stanovanje uporabljala brez pravnega naslova (kar se je v postopku pokazalo tudi za točno), brez dvoma tudi aktivno legitimacijo za to, da od tožene stranke zahteva, da stanovanje, za katerega uporabo nima pravne podlage, izprazni in ga praznega oseb in stvari izroči tožeči stranki.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - nemožnost vzpostavitve lastninske pravice - nelastnik v času podržavljenja - neupravna stvar - razlogi
Zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar vzpostavitev lastninske pravice v korist oseb, ki v času podržavljanja niso bile lastniki podržavljenega stavbnega zemljišča.
oprostitev plačila carine - rok za oprostitev - naknadno uveljavljanje oprostitve - pogoji
Carinski zavezanec ne more naknadno uveljavljati oprostitve plačila carine po 50. členu CZ, če ni v uvozno carinsko deklaracijo vpisal, da želi uporabo 50. člena CZ.
ZKPT člen 18, 18/4. ZDP (1991) člen 1, 1/1, 18, 19.
registracija kreditnega posla s tujino - pogoji za registracijo
Ne glede na določbo 4. odstavka 18. člena zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur.l. RS, št. 1/91-I) ravna Banka Slovenije prav, ko pri odločanju o zahtevku za registracijo kreditnega posla s tujino upošteva tudi določbe zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 71/93).
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Zaradi izostanka valorizacije realno znižana preživnina pa predstavlja tudi okoliščino, ki jo je mogoče šteti kot podlago za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
I. Vezanost revizijskega sodišča na dejansko podlago, ugotovljeno na nižjih stopnjah, postavlja izhodiščni sklep, ki ga zajemajo tudi razlogi sodbe sodišča druge stopnje, da je tožnik ob trčenju udaril s trebuhom v kolo krmila traktorja in v armaturno ploščo in da na njegove poškodbe utesnjenost v kabini in navzočnost več oseb ni vplivala. Dokazna ocena o tem temelji predvsem na mnenju izvedenca prometne stroke. Taka izhodiščna ugotovitev pa ne omogoča razmisleka o eventualni soodogovornosti tožnika za sebi nastalo škodo in sicer ne glede na utemeljenost ali neutemeljenost očitka, da je kršil prometni predpis o dovoljenosti prevoza sopotnikov v traktorski kabini.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji - kršitev načel postopka - odjava stalnega prebivališča po 23.12.1990 kot pravno pomembno dejstvo
Kot dejansko življenje po 1. odstavku 40. člena ZDS je mogoče šteti le tisto dejansko prebivanje na območju Slovenije, ki je tudi zakonito. Odjava stalnega prebivališča po 23.12.1990 je pravno relevantno dejstvo za ugotavljanje dejanskega življenja.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
V predmetni zadevi se je spor med strankama končal s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave. Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov po izdaji sodbe na podlagi pripoznave, je vedno akcesorne narave, saj je ni mogoče uveljavljati samostojno (v samostojni tožbi), pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali. Zato tudi odločba o taki zahtevi, to je sklep o stroških, ni sklep s katerim se postopek pravnomočno konča.
revizija - dovoljenost revizije v denacionalizacijskem postopku - začasna odredba - dovoljenost revizije v postopku za izdajo začasne odredbe
Dovoljenost revizije zoper končno odločbo o glavni stvari nima vpliva na dovoljenost revizije zoper končno odločbo o začasni odredbi v zvezi z zavarovanjem izvršitve izreka v glavni stvari. Splošna omejitev pravice do revizije, ki izhaja iz 9. čl. ZIP, velja za vse postopke. Zato tudi določba 2. odst. 56. čl. ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - mejna vrednost spornega predmeta
Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 21.1.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 80.000,00 SIT.
Sodišče do trenutka iz 3.odstavka 40.člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije morala presegati 80.000,00 SIT (2.odstavek 382.člena ZPP v zvezi z 9.členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). V tožbi navedenih 80.000,00 SIT zahtevane vrednosti ne presega.
Spor v tej pravdni zadevi se je začel z vložitvijo tožbe dne 11.11.1980. Izpodbijana pravnomočna sodba sodišča druge stopnje ni bila izdana pred 26.11.1982 kot dnevom uveljavitve novele ZPP 69/82. Zato za presojo dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati dotedanjega mejnega zneska (več kot 5.000 din tedanje veljave), ampak je treba upoštevati z novelo ZPP69/82 dne 26.11.1982 uveljavljeni novi mejni znesek za dovoljenost revizije tj. več kot 50.000 din tedanje veljave (sedaj več kot 5,00 sit).
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi sklenitve prodajne pogodbe po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparativno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah, (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife), v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnica v tožbi ni navedla nobene vrednosti spornega predmeta. To je storila šele v pripravljalni vlogi. Taka (prepozna) navedba vrednosti spornega predmeta ni upoštevana. Tudi ni pomembno, da sta sodišči prve in druge stopnje v uvodu svojih sodb to prepozno napoved vrednosti spornega predmeta upoštevali in to vrednost navedli v uvodu svojih sodb.