ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta zaradi nadaljevanja gradnje
Ker je tožeča stranka po izdaji odločbe o ustavitvi gradnje z gradnjo nadaljevala, je tožena stranka zakonito izdala odločbo za odstranitev spornega objekta.
Tožniki, ki so otroci pokojnega nekdanjega lastnika nacionaliziranih stavbnih zemljišč in ki so pravico uporabe pridobili s pravnimi posli in s sklepom o dedovanju, niso upravičenci po 31. členu ZDen. Ta jim tudi glede na določbe 15. in 67. člena daje le pravico stranke v postopku.
pridobitev z naturalizacijo - bistvena kršitev določb postopka
Vloga za pridobitev državljanstva ni jasna in iz nje ni mogoče sklepati, na kateri pravni temelj jo opira tožnik (3. točka 4. člena ali 13. člen ZDS). Sodišče je zato, ker so bile kršene določbe 64. in naslednjih členov ZUP, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS.
bolniški stalež za nego otroka - pogoji - podaljšanje - pristojni organ
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/92 in 13/93) v 3. odstavku 30. člena ne določa minimalnega trajanja podaljšane pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka in tudi ne ureja vprašanja trajanja te pravice v primeru, ko sta podana oba pogoja (nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja otroka, drug izredni primer) hkrati. Strokovni presoji zdravniške komisije II. stopnje je prepuščeno, da glede na okoliščine primera oceni, za koliko časa je podaljšanje trajanja te pravice utemeljeno.
Organ je pri tem, ko je ugotovil, da oseba ni vpisana v evidenco, ravnal v skladu z zakonom, ko je tej osebi izdal odločbo, da ni vpisana v evidenco o državljanstvu.
povračilo potnih stroškov materi za obiskovanje hčerke v bolnišnici - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker ni jasno, ali je tožnica v spornem obdobju obiskovala hčerko iz lastne pobude ali zato, ker jo je k tem obiskom napotil osebni zdravnik oziroma poklical zdravstveni zavod, v katerem je bila hospitalizirana njena hči.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju (1992) člen 28a.
republiška štipendija
Za štipendista, ki je prejemal republiško štipendijo in je zaključil srednješolski program, za katerega je prejemal štipendijo, da ponovno prosi za republiško štipendijo za šolanje na fakulteti, se ne uporablja premoženjski cenzus iz 28.a člena pravilnika o štipendiranju.
Davek od dobička iz kapitala se plača samo, če je tak dobiček dejansko nastal. Zato je v času inflacije posebej pomembna okoliščina, kdaj je bila premičnina plačana in kdaj dobavljena oziroma, ali je vrednost te premičnine izražena v ceni enaka v času plačila in dobave, če se časovno ne pokrivata oziroma, ali je vrednost različna.
Zakon o stavbnih zemljiščih nima določb, ki bi že vnaprej določale, da so investitorji, ki so že v naprej s samoprispevkom ali na drug način prispevali k opremljanju stavbnih zemljišč, temu sorazmerno oproščeni plačila sorazmernega dela stroškov pri opremljanju stavbnega zemljišča. Lahko pa investitor v postopku predloži dokaze in s tem dokazuje višino plačila teh stroškov na že prej navedeni način.
Ne izpolnjuje pogoja po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS, torej pogoja, da ima zagotovljeno stanovanje, če prebiva v samskem domu, saj se prostori v samskem domu po stanovanjskem zakonu ne štejejo za stanovanje.
Zakon dopušča možnost prevalitve davka od prometa, kar izhaja iz posameznih členov citiranega zakona in Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku (Uradni list RS št 6/92). Tako 53. člen citiranega zakona govori o prodajni ceni, v kateri je vsebovan oziroma vračunan davek od prometa proizvodov, prav tako 1. odst. 59. člena. Iz 3. odst. 66. člena (vračilo davka) pa je razvidna razlika med kupcem oziroma naročnikom storitve, ki je plačal davek, in davčnim zavezancem, kateremu je bil napačno ali preveč plačan prometni davek. Enaka razlika je razvidna tudi iz 3. in 5. odst. 84. člena citiranega pravilnika.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - stroški kredita večji od obresti - škoda
I. Ker je bila izpolnitev obveznosti tožene stranke do 28.11.1991 bistvena sestavine pogodbe, je prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu.
II. Ob dejstvu, da mora tožena stranka tožeči vrniti prejeto provizijo z obrestmi od dneva prejema provizije (5.odst.132.čl. ZOR), bi bilo treba ugotoviti, ali ta znesek ne zadošča za vrnitev kredita z obrestmi. Če zadošča, tožeča stranka z najetjem kredita ni oškodovana. Škodo bi lahko predstavljali stroški kredita, ki so večji od priznanih obresti. V tej smeri pa v izpodbijani sodbi ni ugotovitev.
povrnitev gmotne škode - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem
Besedilo določila 195.člena ZOR, ki govori o "potrebnih stroških" je treba razlagati tako, da ima oškodovanec pravico do povračila stroškov, ki so glede na njegove okoliščine običajni (v našem primeru je to vrsta otrokove poškodbe in starost otroka). Torej ne gre le za nujne stroške.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Po določilu 6. odst. 467. člena ZPP v sporih majhne vrednosti proti odločbi sodišča druge stopnje revizija ni dovoljena. Med postopkom je namreč ta spor postal spor majhne vrednosti, na kar so bile stranke opozorjene tako na naroku za glavno obravnavo kot v pravnem pouku o pravici do pritožbe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - avtomobilist - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Odškodninska odgovornost drugega toženca je objektivna, ker je škoda nastala v zvezi z uporabo avtomobila, katerega lastnik je (174. čl. ZOR). Zato ima ugotavljanje njegove krivde pomen samo toliko, kolikor to lahko vpliva na obstoj razbremenitvenih razlogov po 3. odst. 177. čl. ZOR.
Določbe drugih pogodb, v katerih ne nastopata obe pravdni stranki tudi kot pogodbeni stranki, ju zavezujejo samo v obsegu, v katerem se pogodba z dne 3.8.1984 sklicuje nanje. S tem so namreč postale tudi določbe omenjene pogodbe.
Kasnejše spremembe predpisov ne vplivajo na pogodbena upravičenja tožene stranke v tem smislu, da ne bi mogla - v pogodbenem obsegu - zahtevati od tožeče stranke pokrivanja tistih zneskov, ki jih je morala plačati zaradi realiziranja garancije.
Izraz "pravna dejanja" (to so tudi opustitve - 2. odst. 112. člena ZPPSL) zajema tudi procesna dejanja. Opustitev nekega procesnega dejanja pa je predmet izpodbijanja v stečaju samo, če je tako poslabšala dolžnikov procesni položaj, da je imelo to za posledico takšno zmanjšanje stečajne mase, ki ga lahko opredelimo z oškodovanjem upnikov oz. naklanjanjem ugodnosti upnikom.
Za vložitev tožbe namesto stečajnega dolžnika izven izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ZPPSL upnikov ne opravičuje.
Če je tožena stranka pobotala terjatev, ki je po 341. členu ZOR ni mogoče pobotati, okoliščina, da druga stranka pravnega razmerja njeni pobotni izjavi ni ugovarjala, pobota še ni napravila veljavnega. Upnik stečajnega dolžnika lahko izpodbija samo pravna dejanja stečajnega dolžnika, in to samo tista, ki jih je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (1. odst. 112. člena ZPPSL). Zato tožeča stranka tistih pravnih dejanj, ki jih je storila tožena stranka, ne pa stečajni dolžnik, to je njenih enostranskih pobotanj, ne more izpodbijati.