pridobitev državljanstva - redna naturalizacija - pogoji - sredstva za preživljanje
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, mora imeti zagotovljen med drugim tudi trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Ta pogoj pomeni, da mora imeti prosilec za državljanstvo Republike Slovenije bodisi lastna sredstva, s katerimi se bo preživljal sam, bodisi drug trajen vir preživljanja.
ZDRS člen 13a. ZUS (1977) člen 39. Ustava SRS člen 414.
pridobitev državljanstva - naturalizacija
Zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo uporabljeno zakonsko določbo in zaradi učinkov 414. člena Ustave iz leta 1974, je bilo treba odločbo tožene stranke odpraviti.
Zakon o stavbnih zemljiščih nima določb, ki bi že vnaprej določale, da so investitorji, ki so že v naprej s samoprispevkom ali na drug način prispevali k opremljanju stavbnih zemljišč, temu sorazmerno oproščeni plačila sorazmernega dela stroškov pri opremljanju stavbnega zemljišča. Lahko pa investitor v postopku predloži dokaze in s tem dokazuje višino plačila teh stroškov na že prej navedeni način.
pridobitev z naturalizacijo - bistvena kršitev določb postopka
Vloga za pridobitev državljanstva ni jasna in iz nje ni mogoče sklepati, na kateri pravni temelj jo opira tožnik (3. točka 4. člena ali 13. člen ZDS). Sodišče je zato, ker so bile kršene določbe 64. in naslednjih členov ZUP, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS.
povračilo potnih stroškov materi za obiskovanje hčerke v bolnišnici - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker ni jasno, ali je tožnica v spornem obdobju obiskovala hčerko iz lastne pobude ali zato, ker jo je k tem obiskom napotil osebni zdravnik oziroma poklical zdravstveni zavod, v katerem je bila hospitalizirana njena hči.
Ne izpolnjuje pogoja po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS, torej pogoja, da ima zagotovljeno stanovanje, če prebiva v samskem domu, saj se prostori v samskem domu po stanovanjskem zakonu ne štejejo za stanovanje.
bolniški stalež za nego otroka - pogoji - podaljšanje - pristojni organ
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/92 in 13/93) v 3. odstavku 30. člena ne določa minimalnega trajanja podaljšane pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka in tudi ne ureja vprašanja trajanja te pravice v primeru, ko sta podana oba pogoja (nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja otroka, drug izredni primer) hkrati. Strokovni presoji zdravniške komisije II. stopnje je prepuščeno, da glede na okoliščine primera oceni, za koliko časa je podaljšanje trajanja te pravice utemeljeno.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju (1992) člen 28a.
republiška štipendija
Za štipendista, ki je prejemal republiško štipendijo in je zaključil srednješolski program, za katerega je prejemal štipendijo, da ponovno prosi za republiško štipendijo za šolanje na fakulteti, se ne uporablja premoženjski cenzus iz 28.a člena pravilnika o štipendiranju.
Davek od dobička iz kapitala se plača samo, če je tak dobiček dejansko nastal. Zato je v času inflacije posebej pomembna okoliščina, kdaj je bila premičnina plačana in kdaj dobavljena oziroma, ali je vrednost te premičnine izražena v ceni enaka v času plačila in dobave, če se časovno ne pokrivata oziroma, ali je vrednost različna.
Organ je pri tem, ko je ugotovil, da oseba ni vpisana v evidenco, ravnal v skladu z zakonom, ko je tej osebi izdal odločbo, da ni vpisana v evidenco o državljanstvu.
Tožniki, ki so otroci pokojnega nekdanjega lastnika nacionaliziranih stavbnih zemljišč in ki so pravico uporabe pridobili s pravnimi posli in s sklepom o dedovanju, niso upravičenci po 31. členu ZDen. Ta jim tudi glede na določbe 15. in 67. člena daje le pravico stranke v postopku.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - avtomobilist - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Odškodninska odgovornost drugega toženca je objektivna, ker je škoda nastala v zvezi z uporabo avtomobila, katerega lastnik je (174. čl. ZOR). Zato ima ugotavljanje njegove krivde pomen samo toliko, kolikor to lahko vpliva na obstoj razbremenitvenih razlogov po 3. odst. 177. čl. ZOR.
povrnitev gmotne škode - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem
Besedilo določila 195.člena ZOR, ki govori o "potrebnih stroških" je treba razlagati tako, da ima oškodovanec pravico do povračila stroškov, ki so glede na njegove okoliščine običajni (v našem primeru je to vrsta otrokove poškodbe in starost otroka). Torej ne gre le za nujne stroške.
Pri nakupni komisiji mora komitent plačati komisionarju zaradi kritja nakupne cene, določene v tuji valuti tolikšen znesek domače valute, da bo komisionar z njim kril v tuji valuti določeno ceno.
Ob upoštevanju pravnoodločilnih ugotovitev nižjih sodišč je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožeči stranki namreč ni uspelo dokazati, da je bil oporočitelj prisiljen napraviti oporoko, kakor tudi ne da je bil v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem (60.člen ZD).
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - pogoji za izdajo
Sodišči sta pravilno ugotovili, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Iz dejstev, navedenih v tožbi, namreč ne izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (4. točka 1. odst. 332. člena ZPP). Če bi to izhajalo iz tožbe, bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti (4. odst. 332. člena ZPP). Podlage za takšno odločitev pa v dejstvih, navedenih v tožbi, ni. Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče tudi ne raziskuje dejanskega stanja, na katero je oprt zahtevek.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - hišniško stanovanje
Nadaljnja uporaba stanovanja po pravnomočnosti odpovedne sodbe ima lahko za posledico, da te sodbe ni več mogoče prisilno izvršiti, kar pa ne pomeni, da je s tem tožnica pridobila stanovanjsko pravico s pravnimi posledicami, ki jih določa 117. čl. stanovanjskega zakona.
Zakon dopušča možnost prevalitve davka od prometa, kar izhaja iz posameznih členov citiranega zakona in Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku (Uradni list RS št 6/92). Tako 53. člen citiranega zakona govori o prodajni ceni, v kateri je vsebovan oziroma vračunan davek od prometa proizvodov, prav tako 1. odst. 59. člena. Iz 3. odst. 66. člena (vračilo davka) pa je razvidna razlika med kupcem oziroma naročnikom storitve, ki je plačal davek, in davčnim zavezancem, kateremu je bil napačno ali preveč plačan prometni davek. Enaka razlika je razvidna tudi iz 3. in 5. odst. 84. člena citiranega pravilnika.