revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Po določilu 6. odst. 467. člena ZPP v sporih majhne vrednosti proti odločbi sodišča druge stopnje revizija ni dovoljena. Med postopkom je namreč ta spor postal spor majhne vrednosti, na kar so bile stranke opozorjene tako na naroku za glavno obravnavo kot v pravnem pouku o pravici do pritožbe.
pobot (kompenzacija) - izjava o pobotu - terjatev, ki ne more prenehati s pobotom
Banka svoje obveznosti, nakazati na žiro račun svojega komitenta tolarsko protivrednost v njegovo korist prispelih deviznih prilivov, ne more pobotati s svojimi terjatvami do komitenta iz naslova kreditov z enostransko izjavo.
Izraz "pravna dejanja" (to so tudi opustitve - 2. odst. 112. člena ZPPSL) zajema tudi procesna dejanja. Opustitev nekega procesnega dejanja pa je predmet izpodbijanja v stečaju samo, če je tako poslabšala dolžnikov procesni položaj, da je imelo to za posledico takšno zmanjšanje stečajne mase, ki ga lahko opredelimo z oškodovanjem upnikov oz. naklanjanjem ugodnosti upnikom.
Za vložitev tožbe namesto stečajnega dolžnika izven izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ZPPSL upnikov ne opravičuje.
Če je tožena stranka pobotala terjatev, ki je po 341. členu ZOR ni mogoče pobotati, okoliščina, da druga stranka pravnega razmerja njeni pobotni izjavi ni ugovarjala, pobota še ni napravila veljavnega. Upnik stečajnega dolžnika lahko izpodbija samo pravna dejanja stečajnega dolžnika, in to samo tista, ki jih je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (1. odst. 112. člena ZPPSL). Zato tožeča stranka tistih pravnih dejanj, ki jih je storila tožena stranka, ne pa stečajni dolžnik, to je njenih enostranskih pobotanj, ne more izpodbijati.
Določbe drugih pogodb, v katerih ne nastopata obe pravdni stranki tudi kot pogodbeni stranki, ju zavezujejo samo v obsegu, v katerem se pogodba z dne 3.8.1984 sklicuje nanje. S tem so namreč postale tudi določbe omenjene pogodbe.
Kasnejše spremembe predpisov ne vplivajo na pogodbena upravičenja tožene stranke v tem smislu, da ne bi mogla - v pogodbenem obsegu - zahtevati od tožeče stranke pokrivanja tistih zneskov, ki jih je morala plačati zaradi realiziranja garancije.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - stroški kredita večji od obresti - škoda
I. Ker je bila izpolnitev obveznosti tožene stranke do 28.11.1991 bistvena sestavine pogodbe, je prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu.
II. Ob dejstvu, da mora tožena stranka tožeči vrniti prejeto provizijo z obrestmi od dneva prejema provizije (5.odst.132.čl. ZOR), bi bilo treba ugotoviti, ali ta znesek ne zadošča za vrnitev kredita z obrestmi. Če zadošča, tožeča stranka z najetjem kredita ni oškodovana. Škodo bi lahko predstavljali stroški kredita, ki so večji od priznanih obresti. V tej smeri pa v izpodbijani sodbi ni ugotovitev.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - primarni strah - pravno relevantna škoda
Gre za odgovornost tožene stranke za nevarno stvar (določilo 173. člena ZOR), ki je objektivna. Ker pa je toženi stranki uspelo dokazati, da je tudi tožnik krivdno pripomogel za nastalo nesrečo, saj je z roko posegel v delovni prostor stroja, kljub temu da so ga poučili, da mora to narediti s kavljem, je tožena stranka deloma prosta odgovornosti (3. odstavek 177. člena ZOR). V ugotovljenih okoliščinah sta sodišči prve in druge stopnje pravilno razmejili obe odgovornosti tako, da tožena stranka odgovarja do 70 %, tožeča pa trpi 30 %.
Če primaren strah traja nekaj ur, in gre za tako hudo poškodbo, kot je tožnikova, pa ga ni več mogoče opredeliti kot kratkotrajnega in zato nerelevantnega, pa čeprav tožnikovo duševno ravnovesje ni bilo porušeno.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red - neobrazložena odločba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V upravnem postopku mora upravni organ pri tem, ko zavrne pridobitev državljanstva po 3. odstavku 40. člena iz razlogov nevarnosti za javni red (JR), pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih ugotavlja obstoj nevarnosti za javni red.
Na podlagi 1. odstavka 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe.
sklep o dovolitvi izvršbe - prisilna izterjava denarne kazni za carinski prekršek - nemožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
Postopek prisilne izterjave denarne kazni za prekršek ureja zakon o davkih občanov. Po določbi 3. odstavka 77. člena navedenega zakona v pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
stanovanjske in poslovne stavbe - odločitev o odškodnini - upravna stvar - kršitev pravil postopka
Po 73. členu ZDen odločitev o odškodnini ni stvar, o kateri bi bil pristojen odločiti upravni organ. Določitev odškodnine po tej določbi ni predmet upravnega postopka o denacionalizaciji.
pridobitev državljanstva - pogoji - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - začasna prekinitev
Tožnik, ki je bil v času po plebiscitu in v času, ko je zaprosil za državljanstvo RS, ca 7 mesecev odsoten iz teritorija RS, ker naj bi koristil podaljšani dopust, ne izpolnjuje pogoja "dejanskega prebivanja v RS" po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
Pravica do napredovanja v naziv je omejena le na določene kategorije delavcev v osnovnem in srednjem šolstvu in je zakon ne zagotavlja vsem strokovnim delavcem, ki so zaposleni v osnovnem in srednjem izobraževanju.
carinska deklaracija - sprememba podatkov - podatki o izvoru blaga in spremljajoče listine
Podatki v uvozni carinski deklaraciji so ustrezali vsebini priloženih listin. Tožeča stranka ni predložila listin, iz katerih bi izhajalo, da podatki v carinski deklaraciji niso točni. Tožena stranka je zato pravilno odločila na podlagi 270.a člena carinskega zakona.
pridobitev - državljan druge republike - oseba na delu v tujini - oseba s premoženjem in s formalnim prebivališčem v Sloveniji
Če ima oseba, ki prosi za državljanstvo v Republiki Sloveniji samo prijavljeno stalno prebivališče in ima tu nepremično premoženje, v Slovenijo pa prihaja le občasno, sicer pa z družino živi v tujini in je tam tudi zaposlena, ne izpolnjuje dejanskega pogoja življenja v Sloveniji po določbi 1. odstavka 40. člena ZDS.
Tožeča stranka je dala ob tranzitnem uvozu blaga izjavo, da bo v primeru, če blago ne bo predano prevzemni carinarnici, poravnala vse carinske in druge obveznosti. Blago v roku ni bilo predano, zato je tožena stranka na podlagi 191., 200., 202. in 249. člena CZ pravilno odločila in naložila tožeči stranki plačilo carinskih dajatev.
pridobitev državljanstva - pogoji - državljan druge republike - častnik JLA - nebivanje v RS - prekinitev bivanja
Odhod častnika nekdanje JLA iz RS pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, vrnitev pa ni nadaljevanje prejšnjega dejanskega življenja. Zato ni pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDRS.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 142, 209, 209/2, 249, 249/1-1.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba nevarna za javni red - odvzem slovenskega državljanstva - obnova po uradni dolžnosti - obnovitveni razlog
V obnovi upravnega postopka se kot novo dejstvo šteje le tisto dejstvo, glede na ugotovljeno stanje na dan izdaje prejšnje odločbe, ki je dejansko obstojalo v času vodenja prejšnjega upravnega postopka, vendar se tedaj zanj ni vedelo, odločba pa je bila izdana ne glede na to dejstvo. Zato je nepravilna ugotovitev tožene stranke v obnovi upravnega postopka, ki se nanaša tudi na dejansko stanje po izdaji prejšnje odločbe o tožnikovi pridobitvi slovenskega državljanstva.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red in mir - odločba - neobrazložen prosti preudarek
Brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja in katere prekrške je bila stranka pravnomočno obsojena, kdaj in na kakšne kazni in brez, da bi organ navedel razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba, izdana na podlagi 3. odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu, obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče zato ni moglo rešiti spora.