dovoljenje tujcu za začasno prebivanje - razlogi za dovoljenje - kršitev materialnega predpisa
Tožena stranka ni upoštevala razloga po 2. odstavku 13. člena zakona o tujcih, da tožeča stranka prejema mesečno denarno pomoč na zavodu za zaposlovanje, kar šteje za uživanje pravice, ki izvira iz dela v državi. Zato je bila izpodbijana odločba odpravljena in toženi stranki naloženo, da ponovno odloči o pritožbi proti prvostopni odločbi.
Tožnik ni upošteval prvega inšpekcijskega ukrepa in ni v enem mesecu zaprosil za lokacijsko dovoljenje za oporni zid, ki ga je gradil brez lokacijskega dovoljenja.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev del - ugovor o nepravi pasivni stranki za ukrep
V postopku izrečenega ukrepa ustavitve del ni mogoče uspešno uveljavljati, da gre za pomožen in začasen objekt, če je stranka priglasila dela v smislu 51. člena ZUN šele potem, ko je bil ukrep izrečen.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red - neobrazložena odločba
Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni navedla, katera kazniva dejanja in prekrške je storil tožnik, kdaj jih je storil, ni pa tudi utemeljila, v čem bi glede na ugotovljeno dejansko stanje sprejem tožnika v državljanstvo RS pomenil nevarnost za javni red. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba v kazenskem postopku - prekinitev postopka - ustavno načelo domneve nedolžnosti
Tožena stranka ni upoštevala ustavnega načela domneve nedolžnosti (27. člen ustave RS). Glede na to načelo bi lahko tožena stranka v konkretnem primeru prekinila upravni postopek, dokler ne bi bil pravnomočno končan kazenski postopek zoper tožečo stranko, in šele nato izdala odločbo (145. člen ZUP).
Čeprav drugostopni organ v odločbi, s katero je odpravil prvostopno odločbo in vrnil zadevo v nov postopek, ni navedel, da je tako ravnal zaradi razloga ekonomičnosti, ni kršil določbe 2. odstavka 242. člena ZUP, če to očitno sicer izhaja iz pomanjkljivega prvostopnega akta in nepopolnih podatkov v spisih.
ZUP člen 142, 143, 209, 209/2. ZDOH člen 107, 114.
dohodnina - odpis - neobrazložena odločba
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. Ne zadošča namreč, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje le na to, da je odločila na podlagi obrazloženega predloga občinske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, pač pa bi morala, glede na 2. odstavek 209. člena v zvezi s 142. in 143. členom ZUP, v obrazložitvi navesti razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo njeno odločitev.
osebno delovno dovoljenje - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - delovno razmerje za nedoločen čas
Če tožnik ni v delovnem razmerju za nedoločen čas, glede na določbo 2. odstavka 23. člena ZZZPB ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas.
pridobitev - državljan druge republike - delo v tujini - dejansko nebivanje v Sloveniji
Oseba, ki je zaposlena v ZR Nemčiji ter občasno prihaja opravljat določena dela v R Slovenijo, kjer ima stanovanjsko hišo in stalno prebivališče, dejansko ne živi v Sloveniji.
Ker je tožnikovo sporno zemljišče prešlo v družbeno lastnino po določbah zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ta pa ni naštet v 3. členu ZDen, ni pogojev za uvedbo postopka za denacionalizacijo nepremičnine.
Če ima upravni organ zakonito podlago za odmero družbenih obveznosti od kmetijstva, stranka ne more uspeti s pritožbo, v kateri izraža svoje nestrinjanje z odmero teh obveznosti in ne navaja utemeljenih pritožbenih razlogov.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 4/7, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red in mir - prosti preudarek - neobrazložena odločba
Brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja je bila stranka pravnomočno obsojena, kdaj in na kakšno kazen in za katere prekrške je bila pravnomočno kaznovana, in brez, da bi organ navedel razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče zato ni moglo rešiti spora.
civilni invalid vojne - status - dokazna sredstva - vpliv ustavne odločbe na odpravo omejevanja dokaznih sredstev
Tožena stranka je odločitev o odpravi odločbe prvostopenjskega organa o odstotku civilne invalidnosti oprla na določbo 8. člena zakona o civilnih invalidih vojne. Nastanek invalidnosti je dopustno dokazovati le s pismenimi dokaznimi sredstvi. Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 31.3.1994 razveljavilo 8. in 9. člen navedenega zakona. Sodišče je zato glede na določbo 44. člena zakona o ustavnem sodišču tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.
izpolnitev obveznosti - sprejem kupnine - upravičenec - oblika pooblastila za sprejem kupnine
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo 1. odstavek 305. člena ZOR, ko je štelo, da toženca nista pravilno izpolnila svoje obveznosti, to je plačila kupnine. V predmetni pravdi bi se lahko uspešno branila le, če bi dokazala, da je prijatelj B. imel tožničino pismeno pooblastilo za sprejem kupnine, česar pa nista dokazala.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši, ki je kulturni spomenik - nedopusten predmet obveznosti
Sodba, s katero sodišče naloži toženi stranki, da mora skleniti prodajno pogodbo s tožečo stranko, ne spremeni narave pogodbe. Le čas njene sklenitve je pomaknjen v čas sojenja. Za razsojo je odločilen čas izdaje prvostopne sodbe. Tedaj je torej pomembno, ali je stanovanje v pravnem prometu ali ne. Če ni (pa čeprav je dotlej bilo), ali če je promet omejen, pa so pogoji za odklonitev prodaje izpolnjeni, sodišče ne more naložiti sklenitve prodajne pogodbe, ker bi bil predmet pogodbe nedopusten. Nedopustnost predmeta obveznosti ima namreč v sklenitveni fazi za posledico ničnost pogodbe (47. člen ZOR), v izpolnitveni pa avtomatično razveljavitev pogodbe (primerjaj 137. in 354. člen ZOR).
Po 1. odstavku 129. člena SZ lastniki niso dolžni prodati stanovanja, če ima kdo na njem zakonito predkupno pravico. Toliko bolj to velja, ko je tožena stranka sama predkupna upravičenka saj tako v isti osebi združuje vlogi zavezanke in upravičenke.
ZDen člen 5. Temeljni zakon o gozdovih člen. Zakon o gozdovih člen.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - upravičenec do denacionalizacije - vrnitev gozda - presoja sile in grožnje
Časovne omejitve, navedene v 4. členu veljajo res tudi za 5. člen. Vendar pa se te omejitve ne nanašajo na akt podržavljenja (v tem primeru pogodbo), temveč na predpis, ki je bil podlaga takšnemu aktu. Zato ni pomembno, da je bila pogodba sklenjena 25.8.1964, temveč, da so bili predpisi, ki so urejali prehod gozdov v družbeno lastnino, sprejeti pred ustavo iz leta 1963.
Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevano silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzet v 60. člen ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa.