povrnitev gmotne škode - vzročna zveza - denarna renta - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - absolutni zastaralni rok
Če upoštevamo izhodišča za preizkus pravnorelevantne vzročne zveze kot elementa odškodninske obveznosti, pa se kot pravno odločilno izkaže ugotovljeno dejstvo, da je tožnica pred nezgodo kljub boleznim, katere je imela, delala; po nezgodi pa ni več zmogla delati in je bila invalidsko upokojena. Gre torej za odločilni vzrok, da je prišlo do tožničine upokojitve. Zato tudi revizijsko sodišče zaključuje, upoštevaje razložene meje svojega preizkusa, da je podana vzročna zveza med nezgodo 11.1.1984 in tožničino invalidsko upokojitvijo.
Ker je za toženo stranko sporen absolutni zastaralni rok, je treba pojasniti, da tudi pri zastaranju pravice zahtevati bodočo škodo, začne teči zastaralni rok šele od takrat, ko je škoda dejansko nastala. V takem primeru je ta datum (v obravnavanem primeru 2.10.1986), datum nastanka škode. Zato je tedaj pričel teči objektivni zastaralni rok in zahtevek ni zastaran (glej tudi načelno stališče, ki je objavljeno v Poročilu VS SRS II/86, str. 29).
sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku - sprememba sodbe - valuta obveznosti (valutna klavzula) - razdrtje pogodbe - vračanje
Na pritožbeni seji sme sodišče spremeniti samo tiste dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, do katerih je to sodišče prišlo na način, ko načelo neposrednosti ni bilo upoštevano. ZPP pozna dva taka primera in sicer, če sodišče prve stopnje zmotno presodi listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opre samo na te dokaze.
ukrep na postavitev prometnega znaka - ni upravni postopek - ničnost odločbe
Upravni organ ne more odločati o postavitvi prometnega znaka v primeru, ko s tem dejansko odloča o prometni ureditvi v naselju. V tem primeru gre za odločanje o stvari iz pristojnosti občinske skupščine, o kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku, takšna odločba pa je po 1. točki 267. člena zakona o splošnem upravnem postopku nična.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Tudi pri zahtevku za zvišanje preživnine mora sodišče poleg trditev o spremenjenih okoliščinah na podlagi določila 132.člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, opraviti preizkus o sorazmerju plačilnih možnosti obeh staršev (79.člen ZZZDR). Obe sodišči sta pri končni presoji upoštevali tudi dejstvo, da ima toženec še dva mladoletna otroka, ki ju tudi mora preživljati, pri čemer pade preživninska dolžnost delno tudi na njuno mater.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo, na obravnavi, ki je bila 26.10.1993, torej šele po uveljavitvi obeh novel ZPP, zato je glede na določilo 1. odstavka 8. člena obeh navedenih novel ZPP (po katerih se nadaljnji postopek opravi po prej veljavnih pravilih le v primeru, če je bila prvostopna odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo novel) spor utemeljeno obravnavalo kot spor majhne vrednosti, pravdni stranki pa v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorilo na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku (467. člen ZPP). Zadevo je kot spor majhne vrednosti pravilno obravnavalo tudi pritožbeno sodišče. Revizijska trditev, da sodišči prve in druge stopnje zadeve ne bi smeli obravnavati kot spor majhne vrednosti, zato ni utemeljena.
V sporih majhne vrednosti pa revizija, ni dovoljena (6. odstavek 467. člena ZPP).
prodaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - ničnost
Na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ni mogoče pridobiti lastninske pravice, temveč samo pravice, ki jih določa zakon. Pogodba, ki je s tem v nasprotju, je nična.
Komitentova obveznost, da komisionarju izroči overjeno pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe za avtomobil, kaže na obstoj komisijske (771. čl. ZOR), ne pa posredniške (813. čl. ZOR) pogodbe med njima.
1. Bistveni kriterij za odločanje o tem, kaj je javno glasilo in kaj to ni, je dnevno ali periodično obveščanje javnosti ter dostopnost glasila vnaprej neznanemu krogu uporabnikov pod enakimi pogoji. Javna glasila v smislu določb ZJG niso le tista glasila, ki so namenjena tkim. "ožji javnosti", t.j. vnaprej znanemu krogu bralcev, ali pa tista glasila, ki so kot glasila, ki se ne štejejo za javna glasila, v zakonu izrecno navedena (kot npr. Uradni list Republike Slovenije - 3. odstavek 2. člena ZJG). Po kriteriju kroga uporabnikov, ki na podlagi Poročevalca prihajajo do informacij (pri čemer je potrebno v smislu določb ZJG pojem informacije razumeti v najširšem pomenu besede), Poročevalec brez dvoma sodi med javna glasila.
2. Ker Poročevalec ne objavlja le informacij "za delo notranjih organov" ampak tudi informacije "o delu notranjih organov", je mogoče to glasilo, ob restriktivni razlagi določbe 3. odstavka 2. člena ZJG, uvrstiti le med glasila, ki so navedena v 1. odstavku 2. člena ZJG, tedaj med javna glasila.
3. Ker ima Poročevalec odgovornega urednika (toženo stranko), obstaja pravica vsakogar, da od njega (v obravnavanem primeru od tožene stranke) zahteva objavo odgovora na objavljeno informacijo ali popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes (1. odstavek 9. člena ZJG), odgovorni urednik (v obravnavanem primeru tožena stranka) pa mora objaviti odgovor oziroma popravek informacije in to v vseh primerih, razen v tistih, ki so v ZJG posebej navedeni (13. člen ZJG).
S potrdilom upravnega organa, da je mogoče zemljišče šteti za funkcionalno po 15. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih, je lahko rešeno predhodno vprašanje o obsegu funkcionalnega zemljišča, ki je v pravnem prometu skupaj s stavbo.
Glede na določbo 11. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, denarne pomoči ni mogoče dodeliti za nazaj, za čas pred vložitvijo zahteve.
zadruge - lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev premoženja - razlogi - zadruga kot stranka v postopku - pravna podlaga
Za odločanje o zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu ZZ ni odločilno, kdaj je bilo to premoženje ustvarjeno in iz katerih sredstev. Zakon o zadrugah namreč predpostavlja, da so zadruge, ki so v obdobju 1986-90 poslovno sodelovale s podjetjem, prispevale k ustvarjanju premoženja podjetja, zaradi česar imajo zadruge pravico sodelovati pri njegovem lastninjenju.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev del - odločba - kršitev materialnega zakona
Če je gradbeno dovoljenje izdano na podlagi potrdila o priglasitvi del, v takem primeru po določbi 77. člena ZGO gradbeno dovoljenje ni potrebno in se gradbena dela lahko izvajajo v obsegu, kot je določeno v potrdilu.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - tožba na izpraznitev stanovanja
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
lokacijsko dovoljenje - sprememba namembnosti objekta - gostinski lokal - pogoji za pridobitev - solastništvo ni dokaz o razpolaganju z objektom
Izkazano solastništvo do 1/2 nepremičnine ne daje pravice samostojnega razpolaganja z nepremičnino, zato ni izpolnjen eden od pogojev za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravočasna pritožba - revizija - dovoljenost revizije
Kljub temu, da je pooblaščenca tožene stranke dogodek (udeležen je bil v prometni nezgodi) razburil, pa mu je tekom dneva brez dvoma ostalo na razpolago še zadosti časa, da bi sicer že napisano pritožbo lahko pravočasno odposlal.
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje (1. odstavek 382. člena ZPP). S pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo tožeča stranka z revizijo izpodbija, je bila tedaj zavrnjena le pritožba tožeče stranke. Za izpodbijanje te sodbe sodišča druge stopnje zato tožena stranka nima pravnega interesa.
ZDSS člen 5, 5/1-1, 7, 7/1-3.ZPIZ člen 3, 3/1-3, 260. ZUS (1977) člen 9, 9/1.
denarna pomoč - varstveni dodatek k invalidski pokojnini - stvarna pristojnost
Sodno varstvo o pravici do varstvenega dodatka k pokojnini kot socialno varstveni zadevi je po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih zagotovljeno pred socialnim sodiščem in ne v upravnem sporu.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor glede lastništva stanovanja - premoženjsko pravni spor
V obravnavani pravdni zadevi je bilo med pravdnima strankama sporno, kdo je lastnik stanovanja v Kopru. Sodišče je ugotovilo, da je izključna lastnica stanovanja tožnica, zaradi česar je toženi stranki naložilo, da mora stanovanje izprazniti in ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Med pravdnima strankama je bil tedaj v teku premoženjskopravni spor, v katerem je revizija kot izredno pravno sredstvo odvisna od vrednosti spornega predmeta (382. člen ZPP), ki jo mora tožnik navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedla, preizkus primernosti sporne vrednosti pa v času in pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP tudi ni bil opravljen. Zato si pravdni stranki v tej pravdni zadevi pravice do izrednega pravnega sredstva na način, ki je določen v ZPP, nista zagotovili. Revizija tožene stranke zato ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa mora revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).
lastninjenje - izločitev premoženja - pojem osnovne dejavnosti zadruge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedoločen izrek
O zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu Zakona o zadrugah ni mogoče odločiti, če ni pred tem v postopku ugotovljeno, ali premoženje, ki ga zavezanec izločuje, služi osnovni dejavnosti podjetja - zavezanca ali ne, pri čemer je osnovna dejavnost podjetja tista dejavnost, v zvezi s katero so zadružni upravičenci poslovno sodelovali.
Okoliščina, ali je odobrena lokacija v mejah ureditvenega območja, je za presojo zakonitosti upravnega akta bistvena. Če ta okoliščina v upravnem postopku ni popolno ugotovljena, sodišče ne more rešiti spora (2. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih).