Ker tožeča stranka poziva sodišča, naj navede v tožbenem zahtevku, katere predmete je tožena stranka dolžna odstraniti s stopnišča in izpod stopnic, ni upoštevala, je prvostopno sodišče tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno kot začetek teka zastaralnega roka terjatve za povrnitev investicij pri gradnji upoštevali trenutek, ko je bila po dejanskih ugotovitvah sodišč gradnja stanovanja končana in sta se toženka in njen mož vselila vanj (leto 1970) oz. ko je bila končana gradnja garaže (leto 1973). Na začetek teka zastaralnega roka postopek v pravdni zadevi, v kateri je tožena stranka zahtevala ugotovitev etažne lastnine na stanovanju, ni mogel vplivati.
Kadar so zaradi gradnje na tuji nepremičnini brez pravnega naslova izpolnjeni pogoji, da graditelj pridobi lastninsko pravico na celotni novi nepremičnini, pripada lastniku nepremičnine, na kateri je prišlo do gradnje, pravica do plačila prometne vrednosti nepremičnine v stanju pred gradnjo. Višina plačila po prometni vrednosti se v pravdi odreja po razmerah na dan zaključka glavne obravnave. Tako plačilo pa mora tudi ostati plačilo prometne vrednosti, torej mora biti naloženo na tak način, da je ta zahteva izpolnjena.
ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3. Občinski odlok člen 4.
poslovni čas - podaljšanje - diskrecijska pravica
Dovolitev podaljšanja poslovnega časa je diskrecijska pravica upravnega organa, ki je uporabo te pravice ustrezno obrazložil. Za presojo zakonitosti pri uporabi diskrecijske pravice pa ni relevantno, da inšpekcijski organi ne preganjajo drugih.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 6, 6/2.ZOR člen 55, 84, 84/2, 88.
gradbena zemljišča v družbeni lastnini - pravica na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice - soglasje za sklenitev pogodbe - zastopanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila s prodajno pogodbo z dne 17.4.1973 tožnici prodana stavba in pravica uporabe zemljišča, na katerem stavba stoji (fundus). Revizijsko sodišče soglaša s pravno ugotovitvijo drugostopnega sodišča, da je bila le takšna prodaja stavbe v družbeni lastnini, ki je izključevala prenos pravice uporabe na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), v skladu s takrat veljavnim določilom 2. odst. 6. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur.l. SFRJ št. 43/65).
Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča druge stopnje delavca tožene stranke, ki sta bila dne 18.4.1990 prisotna pri odmeri funkcionalnega zemljišča, nista imela pooblastil za sklenitev pogodbe; tožena stranka pa tudi ni storila kakšnih dejanj, ki bi lahko pomenile njeno soglasje za prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču na tožnico.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, ker ne vsebuje ugotovljenega dejanskega stanja in ne ocene tožene stranke, ali je izpolnjen zakonski pogoj za odpis davka.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu - vrednost spornega predmeta v tožbi ni označena
Po 2. odstavku 186. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, kakršen je tudi obravnavani primer, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna (med drugim) zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, torej ne označi vrednosti spornega predmeta v tožbi, po presoji revizijskega sodišča nima pravice do revizije. Pravico do revizije si je namreč potrebno zagotoviti z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta, kot je bilo to že obrazloženo.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da so bile tožnikove investicije v zapustnikovo premoženje bistveno manjše (207.316,00 SIT) kot koristi, ki jih je imel iz zapustnikovega premoženja (vsaj 3 X 225.811,00 SIT).
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - republiška štipendija - razlogi za razveljavitev
Kršitev, ki izhaja iz nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ni očitna kršitev materialnega zakona. Očitna kršitev materialnega zakona se presoja glede na dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo. Pri odločanju po nadzorstveni pravici, pristojni organ ne ugotavlja dejanskega stanja, ne glede na to, ali je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno ali ne.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20188
ZKP člen 427, 427-1, 365-4. KZS člen 246, 246/1, 246/2, 240, 240/1, 240/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost - načrtovanje, priprava, zidava in gradbena dela proti predpisom in pravilom
Kaznivo dejanje po 246. členu KZ RS je v razmerju do kaznivega dejanja po 240. členu KZ RS specialno.
molk drugostopnega organa - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Tožena stranka ni odločila o pritožbi tožnice zoper odločbo, s katero je prvostopenjski upravni organ zavrnil njen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Sodišče je zato na podlagi 5. odstavka 42. v zvezi s 26. členom ZUS tožbi ugodilo.
upravičenja (pooblastila) SDK v kontrolnem postopku
V kontrolnem postopku naloži služba družbenega knjigovodstva kontroliranemu subjektu, samo izvedbo dejanj, s katerimi bo ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti odpravil. Pri tem mu mora določiti tudi rok za njihovo izvedbo.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 24, 24-1, 19, 19-1.
davek od prometa storitev - davčna osnova
Za ugotovitev davčne osnove se upošteva prodajna cena, oblikovana na podlagi nivelirane nabavne cene. Storitev prometa proizvodov na debelo lahko vključuje tudi storitev izvoza. Kadar jo vključuje, storitev prometa proizvodov na debelo, ni predmet obdavčenja.
Zakon o računovodstvu veže revalorizacijo trajnega kapitala vedno izrecno samo na koeficient rasti cen (npr.: 4. odst. 78.a člena, 78.b člen). Revalorizacije trajnega kapitala, ki je predpisi ne omogočajo, tudi ni možno izvesti na podlagi sklepa skupščine pravne osebe.
ZKP člen 427, 427-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
V določbi 8. točke 3. člena ZKLD je veljal za storilca kaznivega dejanja tisti, kdor je v državi ali zunaj nje organiziral društvo, ki mu je bil cilj vršiti zločine iz 2. člena ZKLD ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ ali kdor je postal član takega društva ali ga je na kakršenkoli način podprl. V konkretnem primeru je šlo za delovanje dveh kanalov, po katerih je več osebam uspelo pobegniti iz države v tujino, vendar pa iz opisa dejanja ni konkretnih dejstev, iz katerih bi izhajal cilj vršiti cilje iz 2. člena ZKLD ali da bi šlo za fašistične cilje.
ZUP člen 171, 171/4.ZDRS člen 29, 37.ZDen člen 63.
potrdilo o državljanstvu - uradna evidenca - uveljavljanje napak v evidenci kot poseben postopek
Če organ zavrne izdajo potrdila o državljanstvu, ker oseba ni vpisana v uradno evidenco o državljanstvu, ni mogoče uveljavljati napak pri vodenju te evidence v tem postopku, ampak je to stvar posebnega postopka za ugotovitev državljanstva.
3. odstavek 16. člena pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku ne odvezuje kupca, četudi je trgovec, ki nabavlja blago za nadaljnjo prodajo, da ne ravna po 2. odstavku 7. člena zakona.
ZKP člen 416, 420, 421. Uredba o vojaških sodiščih člen 14, 16, 28, 28/2-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev postopka - ni odločilnih dejstev
V napadeni sodbi ni zatrjevanih kršitev določb člena 28/II tč. 3 Uredbe o vojaških sodiščih, saj je obrazložitev ločena od dispozitivnega dela sodbe. V obrazložitvi so tudi natančno opredeljena dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče in se specifizirano nanašajo na vse dele obsodilnega izreka in dokazi za to (poslane knjige, priznanja obtožencev). V tistem delu, kjer obsojenci obtožbe niso priznali, pa je sodišče obrazloženo zavrnilo njihovo zanikanje. Tudi obrazložitev odločbe o kaznih je bila v skladu z uredbo o vojaških sodiščih, saj je sodišče kazen odmerilo tako, da jo je prilagodilo kazenski odgovornosti posameznikov.