premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da so bile tožnikove investicije v zapustnikovo premoženje bistveno manjše (207.316,00 SIT) kot koristi, ki jih je imel iz zapustnikovega premoženja (vsaj 3 X 225.811,00 SIT).
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu - vrednost spornega predmeta v tožbi ni označena
Po 2. odstavku 186. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, kakršen je tudi obravnavani primer, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna (med drugim) zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, torej ne označi vrednosti spornega predmeta v tožbi, po presoji revizijskega sodišča nima pravice do revizije. Pravico do revizije si je namreč potrebno zagotoviti z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta, kot je bilo to že obrazloženo.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 6, 6/2.ZOR člen 55, 84, 84/2, 88.
gradbena zemljišča v družbeni lastnini - pravica na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice - soglasje za sklenitev pogodbe - zastopanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila s prodajno pogodbo z dne 17.4.1973 tožnici prodana stavba in pravica uporabe zemljišča, na katerem stavba stoji (fundus). Revizijsko sodišče soglaša s pravno ugotovitvijo drugostopnega sodišča, da je bila le takšna prodaja stavbe v družbeni lastnini, ki je izključevala prenos pravice uporabe na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), v skladu s takrat veljavnim določilom 2. odst. 6. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur.l. SFRJ št. 43/65).
Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča druge stopnje delavca tožene stranke, ki sta bila dne 18.4.1990 prisotna pri odmeri funkcionalnega zemljišča, nista imela pooblastil za sklenitev pogodbe; tožena stranka pa tudi ni storila kakšnih dejanj, ki bi lahko pomenile njeno soglasje za prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču na tožnico.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, ker ne vsebuje ugotovljenega dejanskega stanja in ne ocene tožene stranke, ali je izpolnjen zakonski pogoj za odpis davka.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - kršitev kazenskega zakona
Obsojencu je bila kazen ob uporabi omilitvenih določil izrečena v okviru predpisane kazni po 3. odstavku 166. člena KZ RS, tudi varnostni ukrep izgona tujca iz ozemlja republike za dobo 5 let je bil izrečen v skladu z zakonom, zato sodišče ni prekršilo materialnega prava.
CZ člen 29, 29/1-14.ZUP člen 7, 8, 135, 245, 245/1.
oprostitev plačila carine - oprema, ki je neposredno namenjena za varstvo človekovega življenjskega in delovnega okolja
V upravnem postopku bi morala tožena stranka z dokazi ugotoviti, ali navedbe tožnika, da industrijski procesorji v rezervoarjih in črpališču tvorijo tehnološko celoto oz. pomenijo del integralnega vodovodnega sistema, ki izvaja vodenje oz. krmiljenje vodovoda in da služi nevtralizaciji oporečne, biološko določene mere kontaminirane vode z dodajanjem klora, služijo oz. temeljijo na strokovni podlagi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20198
KZS člen 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2.
pritožba zoper sodbo druge stopnje - poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Rezanje tuje žive meje s porezanjem vej oziroma vrhov te meje predstavlja poškodovanje meje, s čemer so uresničeni vsi znaki poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 177. člena KZ RS. Pri tem ni pomembno, ali se bo ta živa meja ponovno zrasla in dosegla enako obliko kot pred rezanjem, kajti dejanje je treba ocenjevati v času storitve kaznivega dejanja. Za obstoj tega kaznivega dejanja torej ni pomembno, ali se poškodovana stvar kasneje popravi.
3. odstavek 16. člena pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku ne odvezuje kupca, četudi je trgovec, ki nabavlja blago za nadaljnjo prodajo, da ne ravna po 2. odstavku 7. člena zakona.
ZKP člen 416, 420, 421. Uredba o vojaških sodiščih člen 14, 16, 28, 28/2-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev postopka - ni odločilnih dejstev
V napadeni sodbi ni zatrjevanih kršitev določb člena 28/II tč. 3 Uredbe o vojaških sodiščih, saj je obrazložitev ločena od dispozitivnega dela sodbe. V obrazložitvi so tudi natančno opredeljena dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče in se specifizirano nanašajo na vse dele obsodilnega izreka in dokazi za to (poslane knjige, priznanja obtožencev). V tistem delu, kjer obsojenci obtožbe niso priznali, pa je sodišče obrazloženo zavrnilo njihovo zanikanje. Tudi obrazložitev odločbe o kaznih je bila v skladu z uredbo o vojaških sodiščih, saj je sodišče kazen odmerilo tako, da jo je prilagodilo kazenski odgovornosti posameznikov.
Zakon o računovodstvu veže revalorizacijo trajnega kapitala vedno izrecno samo na koeficient rasti cen (npr.: 4. odst. 78.a člena, 78.b člen). Revalorizacije trajnega kapitala, ki je predpisi ne omogočajo, tudi ni možno izvesti na podlagi sklepa skupščine pravne osebe.
pridobitev - državljan druge republike - oficir JA - nevarnost za obrambo države - kršitev pravil postopka
Pred odločitvijo po prostem preudarku je potrebno pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, ki utemeljeno kažejo na to, da bi pridobitev državljanstva RS pomenila nevarnost za obrambo države.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20194
ZKP člen 427, 427-1, 365, 365-4. KZS člen 166, 166/3. KZJ člen 22, 24.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - velika tatvina - sostorilstvo - pomoč
Ravnanje obtoženca, ki se je z ostalimi storilci vnaprej dogovoril, da bodo kradli avtomobile in si razdelili vloge, pri čemer je obtoženi priskrbel lažno dokumentacijo in kupce za avtomobile, pomeni pomoč h kaznivemu dejanju velike tatvine po 3. odstavku 166. člena KZ RS v zvezi s 24. členom KZ SFRJ.
Sostorilec ne more biti tisti, ki ne sodeluje pri fizični izvršitvi kaznivega dejanja.