Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-1 in 31/93) upošteva kot dejansko podlago denacionalizacijske akte o podržavljenju, ki jih navaja v 3. in 4. členu, pri tem pa se ne spušča v njihovo utemeljenost in zakonitost. Upravni organ odloča v postopku denacionalizacije po dejanskem stanju, kakor izhaja iz javnih listin o podržavljenju.
neupravičena pridobitev - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči
Da bi zastaranje zahtevka iz neupravičene pridobitve lahko začelo teči mora postati jasno, da je pogodbeno ali kakšno drugo razmerje dokončno prenehalo. Vse dokler obstaja kakršnakoli pogodbena podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oz. prikrajšanja ni.
ZPR člen 203/1, 203/2. ZO člen 56, 56/1-1, 56/1-6.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ali je elektrošok hladno orožje, je dejansko vprašanje, ki se lahko ugotavlja z vsemi dokaznimi sredstvi, ne le s strokovnim mnenjem. Čeprav zagovornik vlaga zahtevo za sodno varstvo iz razloga po 1. točki 203. člena ZPR, pa s tem, da ni bilo pribavljeno strokovno mnenje, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, iz tega razloga pa zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Ena izmed predpostavk za obnovo postopka je, da stranka predlaga obnovo v predpisanem roku. Subjektivni rok znaša 30 dni in se v primeru iz 9. točke 421. člena ZPP računa od dne, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog, oziroma od dne, ko ga je mogla uveljavljati (6. točka 1. odstavka 423. člena ZPP).
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe - pritožba - dopolnitev pritožbe
Po preteku petnajstdnevnega roka dopolnitev pritožbe ni dopustna, če se z njo uveljavljajo novi pritožbeni razlogi.
Kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku se lahko po 3. točki 427. člena ZKP upoštevajo le, če so vplivale, da ni bila izdana pravilna sodba. Ker je sodišče druge stopnje izdalo pravilno sodbo, ni pomembno, ali je dopolnitev pritožbe s strani obsojenčevega zagovornika (ki pa je uveljavljal v dopolnitvi nove okoliščine, ki jih obtoženec ni uveljavljal v svoji pritožbi) v sodbi sodišča druge stopnje omenjena.
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2. odstavek 382. člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2. odstavek 40. člena in 1. odstavek 35. člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije.
Po zakonu je kaznovani upravičen do zahteve za sodno varstvo samo takrat, kadar je bila zoper odločbo organa prve stopnje v njegovo korist ali škodo vložena pritožba. Kaznovani ni vložil pritožbe zoper odločbo organa 1. stopnje, zato je ta odločba postala pravnomočna. Glede na to, da z odločbo organa druge stopnje ni bilo v ničemer odločeno v zvezi s kaznovanim, saj je bilo odločeno le o pritožbi zagovornika obd. pravne osebe in druge odgovorne osebe, je šteti, da kaznovani do vložitve zahteve za sodno varstvo ni upravičen.
ZPR člen 37, 37/2, 37/3. ZPD člen 72, 72/2, 72/1-3.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrepi - obvezen odvzem predmetov
V 2. odstavku 72. člena zakona o prometnem davku je določen obvezen odvzem motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek po 3. točki 1. odstavka istega člena. Varstveni ukrep je torej možno izreči tudi v primeru, ko motorno vozilo ni last fizične osebe, ki je storila prekršek.
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik JA - dejansko nebivanje v Sloveniji
Za pripadnika bivše JA, ki je bil od 25.6.1991 dalje izven Republike Slovenije, ni mogoče šteti, da se je v tujini nahajal zaradi delovne obveznosti. Ta odsotnost iz kraja stalnega prebivališča ni posledica delovne obveznosti v RS.
Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 6.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je znesek nad 15.000,00 SIT denarne kazni, pri katerem bi kaznovani šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških njegovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20193
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3, 420. KZS člen 45/3a, 133.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - odgovorna oseba
Vprašanje odgovorne osebe je dejansko in pravno vprašanje. Vodja finančno-računovodskega poslovanja je odgovorna oseba družbeno pravne osebe po a. točki 3. odstavka 45. člena KZ RS; ali je nekdo v konkretnem primeru odgovorna oseba, pa je tudi dejansko vprašanje, v katero pa vrhovno sodišče v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne more posegati.
Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) ne daje podlage za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po 7.a členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48).
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - prosti preudarek - kršitev pravil postopka
Obrazložitev odločbe o zavrnitvi prošnje za pridobitev državljanstva je pomanjkljivo, če v njej ni konkretno navedeno, za kakšna kazniva dejanja in prekrške je bil prosilec obsojen, kdaj in kakšna kazen mu je bila izrečena.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona
Dejanski stan prekrška po 6. točki 1. odstavka 68. člena zakona o prometnem davku je podan tudi v primeru, ko je kaznovani natočil ekstra lahko kurilno olje v rezervar svojega tovornega vozila v tuji državi, uporabil pa ga je v Sloveniji v namene, za katere se po tem zakonu ekstra lahko kurilno olje ne sme uporabljati.
Ko pogodbene določbe niso dovolj jasne, je treba uporabiti pravila razlage (2. odstavek 99. člena, 100. in 101. člen ZOR, v katerih so povzeta prejšnja pravna pravila razlage vsebovana v par. 914 ODZ in načelih, ki sta jih izoblikovali sodna praksa in teorija).
civilni invalid vojne - status - pogoji - vzročna zveza med poškodbo in vojnim dogodkom - pojem vojnega dogodka
Statusa civilnega invalida vojne ni mogoče priznati osebi, ki je bila med drugo svetovno vojno prisilno izseljena v Nemčijo in je pri delu s strojem v tovarni, kjer je bila na prisilnem delu, utrpela telesno poškodbo, ker ta poškodba ni posledica konkretnega vojnega dogodka.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nekategorizirana cesta - vožnja po funkcionalnem zemljišču
Ali je neko površino šteti glede na določilo 10. člena ZTVCP kot nekategorizirano cesto, je dejansko vprašanje, zahteve za sodno varstvo pa po določbi člena 203 ni možno uveljavljati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da ni mogoče ugotoviti pravega imena osebe glavnega storilca, ki se je izdajala pod drugim imenom, na dokazno vrednost dokazov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje spoznalo za krivega pomagača, ne vpliva.
Silobran v ZOR ni definiran. Kot razlog za razbremenitev odškodninske odgovornosti je prevzet iz kazenskega prava. Po 2. odstavku 9. člena KZ SFRJ je silobran tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Silobran je prekoračen, če obstaja nesorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe oz. nesorazmerje med napadeno in branjeno dobrino. Vendar pa sorazmerja med napadom in obrambo ne gre pojmovati tako, da tisti, ki se brani, ne sme nikoli povzročiti hujše poškodbe od tiste, ki mu neposredno grozi. Vprašanje neizogibno potrebne obrambe je treba presoditi glede na konkretno stanje, zlasti pa glede na intenziteto napada ter glede na sredstva in možnosti, s katerimi napadeni v trenutku napada razpolaga.