zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona
Dejanski stan prekrška po 6. točki 1. odstavka 68. člena zakona o prometnem davku je podan tudi v primeru, ko je kaznovani natočil ekstra lahko kurilno olje v rezervar svojega tovornega vozila v tuji državi, uporabil pa ga je v Sloveniji v namene, za katere se po tem zakonu ekstra lahko kurilno olje ne sme uporabljati.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nekategorizirana cesta - vožnja po funkcionalnem zemljišču
Ali je neko površino šteti glede na določilo 10. člena ZTVCP kot nekategorizirano cesto, je dejansko vprašanje, zahteve za sodno varstvo pa po določbi člena 203 ni možno uveljavljati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20193
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3, 420. KZS člen 45/3a, 133.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - odgovorna oseba
Vprašanje odgovorne osebe je dejansko in pravno vprašanje. Vodja finančno-računovodskega poslovanja je odgovorna oseba družbeno pravne osebe po a. točki 3. odstavka 45. člena KZ RS; ali je nekdo v konkretnem primeru odgovorna oseba, pa je tudi dejansko vprašanje, v katero pa vrhovno sodišče v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne more posegati.
ZPR člen 203/1, 203/2. ZO člen 56, 56/1-1, 56/1-6.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ali je elektrošok hladno orožje, je dejansko vprašanje, ki se lahko ugotavlja z vsemi dokaznimi sredstvi, ne le s strokovnim mnenjem. Čeprav zagovornik vlaga zahtevo za sodno varstvo iz razloga po 1. točki 203. člena ZPR, pa s tem, da ni bilo pribavljeno strokovno mnenje, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, iz tega razloga pa zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Ena izmed predpostavk za obnovo postopka je, da stranka predlaga obnovo v predpisanem roku. Subjektivni rok znaša 30 dni in se v primeru iz 9. točke 421. člena ZPP računa od dne, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog, oziroma od dne, ko ga je mogla uveljavljati (6. točka 1. odstavka 423. člena ZPP).
ZPR člen 37, 37/2, 37/3. ZPD člen 72, 72/2, 72/1-3.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrepi - obvezen odvzem predmetov
V 2. odstavku 72. člena zakona o prometnem davku je določen obvezen odvzem motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek po 3. točki 1. odstavka istega člena. Varstveni ukrep je torej možno izreči tudi v primeru, ko motorno vozilo ni last fizične osebe, ki je storila prekršek.
Ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij glede kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije in ki jih ima kmetijska organizacija še naprej v uporabi.
prvostopna odločba - dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe
Zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji prvostopne odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor o pravici do odkupa stanovanja po stanovanjskem zakonu
Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91) ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico, ampak na pravico do odkupa v skladu z določilom 149. člena SZ. Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2. odstavka 382. člena ZPP.
civilni invalid vojne - status - pogoji - vzročna zveza med poškodbo in vojnim dogodkom - pojem vojnega dogodka
Statusa civilnega invalida vojne ni mogoče priznati osebi, ki je bila med drugo svetovno vojno prisilno izseljena v Nemčijo in je pri delu s strojem v tovarni, kjer je bila na prisilnem delu, utrpela telesno poškodbo, ker ta poškodba ni posledica konkretnega vojnega dogodka.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila
Republiški senat za prekrške ni prekršil zakona, ker je kaznovanemu izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, saj je izrek tega ukrepa utemeljil s stopnjo alkohola v organizmu in glede na naravo kršitve. Primernosti izreka tega varnostnega ukrepa v zahtevi za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi - kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku - dokazni predlog - odločitev o dokaznem predlogu - izvedenec psihiater
Nepravilna uporaba določb 5. odstavka 292. člena in 7. odstavka 357. člena ZKP v tem postopku pomeni kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi, pomanjkljiva obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje, ki ni v skladu z določbo 1. odstavka 388. člena ZKP, pa kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku.
Silobran v ZOR ni definiran. Kot razlog za razbremenitev odškodninske odgovornosti je prevzet iz kazenskega prava. Po 2. odstavku 9. člena KZ SFRJ je silobran tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Silobran je prekoračen, če obstaja nesorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe oz. nesorazmerje med napadeno in branjeno dobrino. Vendar pa sorazmerja med napadom in obrambo ne gre pojmovati tako, da tisti, ki se brani, ne sme nikoli povzročiti hujše poškodbe od tiste, ki mu neposredno grozi. Vprašanje neizogibno potrebne obrambe je treba presoditi glede na konkretno stanje, zlasti pa glede na intenziteto napada ter glede na sredstva in možnosti, s katerimi napadeni v trenutku napada razpolaga.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Funkcija sodnika, ki jo opravlja ena od dedinj pokojne upravičenke na sodišču, ki je pristojno za reševanje te zadeve, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 6.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je znesek nad 15.000,00 SIT denarne kazni, pri katerem bi kaznovani šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških njegovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.
Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-1 in 31/93) upošteva kot dejansko podlago denacionalizacijske akte o podržavljenju, ki jih navaja v 3. in 4. členu, pri tem pa se ne spušča v njihovo utemeljenost in zakonitost. Upravni organ odloča v postopku denacionalizacije po dejanskem stanju, kakor izhaja iz javnih listin o podržavljenju.