ukrep upravnega organa - sklep, naj občina sklene najemno pogodbo - akt poslovanja
Sklep, ki ga je sprejel organ občine, da je občina kot lastnica stanovanja dolžna po stanovanjskem zakonu skleniti najemno pogodbo, je akt poslovanja in ne upravni akt.
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba
Dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku dvajsetih let (4. odstavek 28. člena ZTLR). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili za to pravdo odločilna dejstva: pravni prednik tožeče stranke je pričel sporno parcelo uživati 1961. leta; po njegovi smrti so vinograd naprej nemoteno uživali tožniki; leta 1982 je potekla 20 letna priposestvovalna doba; pravni prednik in tožniki so ves čas menili, da je parcela njihova in vinograd uživali ter vanj vlagali, ne da bi jim toženka uživanje v tem času branila. Na podlagi takega dejanskega stanja je sodišče prve in druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - neobrazložena odločba
V obrazložitvi odločbe o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo RS je treba navesti dejstva in razloge, s katerimi se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za varnost in obrambo države.
ZPP (1977) člen 350, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.ZPod člen 6 - 11, 13, 14.
pravočasnost revizije - brzojavna revizija - ustanovitev podjetja - odgovornost za obveznosti ustanovitelja
1. Obrazložitev k brzojavni reviziji je tožena stranka vložila že po poteku revizijskega roka. Zato revizijsko sodišče obrazložitve k brzojavni reviziji ni moglo upoštevati. Brzojavna revizija tožene stranke namreč vsebuje vse, kar je potrebno za njeno obravnavanje in torej ni nepopolna revizija (350. člen in 1. odst. 351. člena ZPP v zvezi z 399. členom ZPP).
2. V spornem primeru tožena stranka ne odgovarja za obveznosti izdajatelja sporne številke revije, saj je med pravnim naslednikom izdajatelja in pravnim prednikom tožene stranke obstajalo razmerje ustanoviteljstva, ko ustanovitelj ni prenehal obstajati, po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa pravni prednik tožene stranke tudi ni prevzel nobenih obveznosti ustanovitelja na podlagi pogodbe.
Tolar je v R Sloveniji uveden kot zakonito plačilno sredstvo z zakonom o uporabi denarne enote RS (Uradni list RS, št. 17/91). Zakon bi bil kršen, če sodišče v tem primeru ne bi izreklo sodbe v tolarjih.
pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa
Stališče prvostopnega in drugostopnega sodišča, da so podlaga za denacionalizacijo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS 27/91; v nadaljevanju ZDen) lahko le tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen, je materialnopravno pravilno. V spornem primeru je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve dne 20.5.1975, ko je veljal Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe - Ur.l.SRS 27/72 in 29/72. Tega predpisa pa po nadaljnjih pravilnih ugotovitvah obeh sodišč ni mogoče uvrstiti v časovni okvir, kot ga določata določbi 3. in 4. člena ZDen. Zahtevek predlagateljev za denacionalizacijo nepremičnin, ki so na podlagi navedene pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, prešle v družbeno lastnino v letu 1975, je bil zato pravnomočno pravilno zavrnjen.
Podnajemna pogodba, ki jo je sklenila toženka s prejšnjo imetnico pravice uporabe na spornem stanovanju MM dne 20.1.1992, je bila sklenjena - brez soglasja tožnika - lastnika stanovanja (ugotovitve sodišča prve in druge stopnje) in zato v nasprotju z določbo 49. člena Stanovanjskega zakona. Najemna pogodba, ki jo je tožnik sklenil s toženko dne 6.5.1992, pa je bila po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč sklenjena za določen čas - do 30.6.1992. Zato se ob dejanskih ugotovitvah sodišč, da pogodba ni bila podaljšana, od tedaj dalje toženka nahaja v spornih prostorih brez ustreznega pravnega naslova - nezakonito (določilo 1. odst. 58. člena navedenega zakona). Tožnik je zato utemeljeno vložil tožbo na izpraznitev spornih prostorov (2.odst.58. člena SZ).
1. Neupoštevane so tudi tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na po mnenju tožene stranke podobne primere in nižje odškodnine. Vsak oškodovanec zase je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo prestano negmotno škodo v mejah kot jih (v danem primeru) določa 200.člen ZOR. Gre torej za zadoščenje, ki mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar res oblikuje sodna praksa. Vendar to ne pomeni, da bi moralo sodišče upoštevati ob obravnavanju posameznega primera predložene sodbe v drugih zadevah (ne kot dokaz o vrsti oškodovančeve škode glede na druge in ne kot pravni vir).
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
izročilna pogodba - strinjanje dediča z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo
Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti po izročilni pogodbi dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega deleža.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj - soglasje RS k zamenjavi na podlagi konkludentnih dejanj
Toženca sta se pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj pozanimala pri NN, pristojnem delavcu za vojaška stanovanja pri občini ..., ali lahko zamenjata svoje prejšnje stanovanje za sporno stanovanje. Navedeni delavec je od vodje oddelka za stanovanjske zadeve pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije izvedel, da ni nobenih ovir za zamenjavo stanovanj, če toženca sama najdeta enakovrstno stanovanje; ker sta bili obe stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada sta toženca na podlagi zagotovila NN, da je ob teh pogojih zamenjava mogoča, utemeljeno štela, da lahko svoje prejšnje stanovanje zamenjata za sporno stanovanje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obveznost navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta ob vložitvi tožbe. Naknadna navedba vrednosti spornega predmeta nima vpliva na pravico do revizije.
ZDen člen 4, 5. Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62, 13/65).
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 19.4.1966 je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62 in 13/65). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta Zakon o razlastitvi vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila pogodba z dne 19.4.1966 sklenjena v času, ki ga pokriva določba 4.čl.
aktivna legitimacija občine za vložitev tožbe v zadevi dodelitve zemljišč iz komasacijskega sklada
Ker se v postopku delitve zemljišč iz komasacijskega sklada odloča le o pravicah in obveznostih komasacijskih udeležencev in se z odločitvijo ne posega v nobeno samoupravno pravico občine, občina ni aktivno legitimirana za sprožitev upravnega spora zoper odločbo o razdelitvi.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - dejansko neživljenje v Sloveniji - pojem dejanskega življenja v RS
Pogoj "in tukaj tudi dejansko živi" po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjuje oseba, ki je v času po plebiscitu brez daljših prekinitev, zaradi okoliščin na njeni strani, ves čas živela v Republiki Sloveniji.
priznavalnina - nemožnost valorizacije - razlogi - udeleženci NOV
Priznavalnine iz 18. člena zakona o varstvu udeležencev vojne ni možno valorizirati, ker zakon to pravico veže na višino, v kateri se je izplačevalo do uveljavitve tega zakona.
Pomanjkljivost v odločbi, v kateri se delovni inšpektor direktno ne sklicuje na predpis, na podlagi katerega je podjetje dolžno pripravniku kriti razliko do polnega pripravniškega osebnega dohodka (kolektivna pogodba za gospodarstvo), ampak se nanj sklicuje posredno (preko pogodbe - ta pa se sklicuje na kolektivno pogodbo), iz vsebinskega vidika ne pomeni takšne kršitve zakona, zaradi katere bi moralo sodišče odločbo odpraviti.
vrnitev stavbe - upravičenci do denacionalizacije - pravni naslednik - dedič - kršitev postopka
Ker je pojem pravnega prednika širši od pojma dediča, je možno, da kot pravni naslednik v postopku denacionalizacije nastopa tudi fideikomisarični substitut.
sprememba lokacijskega dovoljenja - vinska klet - pogoji za spremembo
Sanitarni pogoji, med katere spadata tudi osončenje in približevanje k meji s sosedo, sta kriterija, ki sta sestavni in konstitutivni del lokacijske odločbe, če sta kot taka opredeljena v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red
Ker je bil tožnik v času od 1981 - 1991 večkrat pravnomočno obsojen, je utemeljeno predvidevanje, da lahko predstavlja nevarnost za javni red. Zato ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo RS.