Podnajemna pogodba, ki jo je sklenila toženka s prejšnjo imetnico pravice uporabe na spornem stanovanju MM dne 20.1.1992, je bila sklenjena - brez soglasja tožnika - lastnika stanovanja (ugotovitve sodišča prve in druge stopnje) in zato v nasprotju z določbo 49. člena Stanovanjskega zakona. Najemna pogodba, ki jo je tožnik sklenil s toženko dne 6.5.1992, pa je bila po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč sklenjena za določen čas - do 30.6.1992. Zato se ob dejanskih ugotovitvah sodišč, da pogodba ni bila podaljšana, od tedaj dalje toženka nahaja v spornih prostorih brez ustreznega pravnega naslova - nezakonito (določilo 1. odst. 58. člena navedenega zakona). Tožnik je zato utemeljeno vložil tožbo na izpraznitev spornih prostorov (2.odst.58. člena SZ).
1. Neupoštevane so tudi tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na po mnenju tožene stranke podobne primere in nižje odškodnine. Vsak oškodovanec zase je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo prestano negmotno škodo v mejah kot jih (v danem primeru) določa 200.člen ZOR. Gre torej za zadoščenje, ki mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar res oblikuje sodna praksa. Vendar to ne pomeni, da bi moralo sodišče upoštevati ob obravnavanju posameznega primera predložene sodbe v drugih zadevah (ne kot dokaz o vrsti oškodovančeve škode glede na druge in ne kot pravni vir).
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - neobrazložena odločba
V obrazložitvi odločbe o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo RS je treba navesti dejstva in razloge, s katerimi se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za varnost in obrambo države.
ZDen člen 4, 5. Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62, 13/65).
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 19.4.1966 je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62 in 13/65). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta Zakon o razlastitvi vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila pogodba z dne 19.4.1966 sklenjena v času, ki ga pokriva določba 4.čl.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obveznost navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta ob vložitvi tožbe. Naknadna navedba vrednosti spornega predmeta nima vpliva na pravico do revizije.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge
Vse okoliščine konkretnega primera kažejo, da sta sodišči upravičeno ocenjevali ravnanja predstavnikov kmetijske zadruge enako, kot bi šlo za ravnanje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, saj so delovali pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa. Tako ni mogoče pritrditi reviziji, da sta sodišči preširoko razlagali določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji.
Pri ugotavljanju, če je šlo za odplačno ali neodplačno podržavljeno premoženje, sta sodišči pravilno uporabili podzakonske predpise, ki so bili izdani na podlagi Zakona o denacionalizaciji.
aktivna legitimacija občine za vložitev tožbe v zadevi dodelitve zemljišč iz komasacijskega sklada
Ker se v postopku delitve zemljišč iz komasacijskega sklada odloča le o pravicah in obveznostih komasacijskih udeležencev in se z odločitvijo ne posega v nobeno samoupravno pravico občine, občina ni aktivno legitimirana za sprožitev upravnega spora zoper odločbo o razdelitvi.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj - soglasje RS k zamenjavi na podlagi konkludentnih dejanj
Toženca sta se pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj pozanimala pri NN, pristojnem delavcu za vojaška stanovanja pri občini ..., ali lahko zamenjata svoje prejšnje stanovanje za sporno stanovanje. Navedeni delavec je od vodje oddelka za stanovanjske zadeve pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije izvedel, da ni nobenih ovir za zamenjavo stanovanj, če toženca sama najdeta enakovrstno stanovanje; ker sta bili obe stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada sta toženca na podlagi zagotovila NN, da je ob teh pogojih zamenjava mogoča, utemeljeno štela, da lahko svoje prejšnje stanovanje zamenjata za sporno stanovanje.
stanovanjska in poslovna zgradba - kulturni spomenik - stvarno pristojni organ
Ministrstvo za kulturo je pristojno za denacionalizacijo tudi tistega dela zgradbe, ki je kot celota razglašena za kulturni spomenik, v katerem so bili poslovni prostori podržavljenega zasebnega podjetja. Republiški upravni organ, ki v denacionalizacijskem postopku odloča na prvi stopnji, ni dolžan po končanem ugotovitvenem postopku pripraviti poročila.
Tolar je v R Sloveniji uveden kot zakonito plačilno sredstvo z zakonom o uporabi denarne enote RS (Uradni list RS, št. 17/91). Zakon bi bil kršen, če sodišče v tem primeru ne bi izreklo sodbe v tolarjih.
ZPP (1977) člen 350, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.ZPod člen 6 - 11, 13, 14.
pravočasnost revizije - brzojavna revizija - ustanovitev podjetja - odgovornost za obveznosti ustanovitelja
1. Obrazložitev k brzojavni reviziji je tožena stranka vložila že po poteku revizijskega roka. Zato revizijsko sodišče obrazložitve k brzojavni reviziji ni moglo upoštevati. Brzojavna revizija tožene stranke namreč vsebuje vse, kar je potrebno za njeno obravnavanje in torej ni nepopolna revizija (350. člen in 1. odst. 351. člena ZPP v zvezi z 399. členom ZPP).
2. V spornem primeru tožena stranka ne odgovarja za obveznosti izdajatelja sporne številke revije, saj je med pravnim naslednikom izdajatelja in pravnim prednikom tožene stranke obstajalo razmerje ustanoviteljstva, ko ustanovitelj ni prenehal obstajati, po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa pravni prednik tožene stranke tudi ni prevzel nobenih obveznosti ustanovitelja na podlagi pogodbe.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj
Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli zmotno materialnopravno izhodišče, ko sta zaključili, da je v spornem primeru pomembno le to, da je odločba Komande garnizona ... oz. pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 8.8.1991 nezakonita in da ne more predstavljati ustreznega pravnega naslova za bivanje toženca v spornem stanovanju; zato nista upoštevali okoliščin, ki so po toženčevem zatrjevanju nastopile že pred 25.6.1991. V ponovljenem postopku bosta sodišči zlasti morali oceniti sklep Komande garnizona z dne 31.10.1989, ki naj bi tudi predstavljal podlago za vselitev v sporno stanovanje oz. celotno ravnanje organov JLA in ravnanje obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki sta menjala stanovanji - zlasti, ali se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju izselil oz. toženec vselil v sporno stanovanje pred 25.6.1991 in ali je bila res tudi plačana kupnina za sporno stanovanje že pred navedenim datumom. Nato bo potrebno znova presoditi, če je bilo razpolaganje s spornim stanovanjem zakonito.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek)
Podredni zahtevek na plačilo denarnega zneska temelji na drugi dejanski in pravni podlagi kot primarni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Gre za samostojen zahtevek, katerega usoda je različna od primarnega zahtevka. Zato vrednost podrejenega zahtevka nima vpliva na vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša glavni zahtevek.
sprememba lokacijskega dovoljenja - vinska klet - pogoji za spremembo
Sanitarni pogoji, med katere spadata tudi osončenje in približevanje k meji s sosedo, sta kriterija, ki sta sestavni in konstitutivni del lokacijske odločbe, če sta kot taka opredeljena v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - kršitev pravil postopka - obrazložen prosti preudarek
Brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja je bila stranka pravnomočno obsojena, kdaj in na kakšno kazen, in ne, da bi organ navedel razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba, izdana na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu, obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče zato ni moglo rešiti spora.
Pomanjkljivost v odločbi, v kateri se delovni inšpektor direktno ne sklicuje na predpis, na podlagi katerega je podjetje dolžno pripravniku kriti razliko do polnega pripravniškega osebnega dohodka (kolektivna pogodba za gospodarstvo), ampak se nanj sklicuje posredno (preko pogodbe - ta pa se sklicuje na kolektivno pogodbo), iz vsebinskega vidika ne pomeni takšne kršitve zakona, zaradi katere bi moralo sodišče odločbo odpraviti.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - pravica vojaških oseb do nadomestila - pogoji
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
brezposelnost - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - pravica vojaških oseb JLA do nadomestila - pogoji
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo po tem zakonu.