lokacijsko dovoljenje - gradnja stanovanjske hiše z garažo - pogoji - neizkazana služnost poti
Ker iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi bila na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijske odločbe, vpisana služnostna pravica poti, je upravni organ pravilno ravnal, ko je investitorju izdal lokacijsko odločbo za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču, ki je predmet spora.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS11058
ZUN člen 74, 74/2, 74/3.ZUP člen 68, 68/2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - pravnomočen sklep o zavrženju vloge o priglasitvi del - posledica takega sklepa
Urbanistični inšpektor lahko odredi odstranitev gradnje tudi v primeru, ko je stranka investitor sicer v odrejenem roku zaprosil za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, pa je bila njegova vloga zavržena s pravnomočnim sklepom. V tem primeru je namreč šteti kot da vloga za dovolitev priglašenih del ni bila vložena.
sprejem - naturalizacija - rejenec kot bodoči dedič premoženja rejnikov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Samo dejstvo, da oseba, ki je v RS rojena, tu ves čas živi, se šteje za Slovenca, rejniška družina, pri kateri živi že od rane mladosti jo šteje za svojega družinskega člana in za bodočega dediča ter jo je po izjavi zmožna preživljati dokler se ne zaposli, v času ko prosi za sprejem v državljanstvu ni zaposlena in ne prejema denarnega nadomestila, samo po sebi še ni dokaz, da oseba ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDS.
V osnovo za dohodnino se všteva letni znesek bruto OD, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost. Podatke o višini bruto OD in višini plačanih prispevkov mora v davčni napovedi navesti davčni zavezanec. Če pa davčni zavezanec podatkov o plačanih prispevkih v davčni napovedi ne navede, ker jih od delodajalca ni dobil, jih mora v ugotovitvenem postopku ugotoviti davčni organ tako, da jih zahteva od delodajalca, po potrebi pa tudi od drugih organov, ki so dolžni davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za odmero dohodnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20024
KZS člen 234, 234/1, 234/2. Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih aparatih zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne aparate( u.l. št.47/93).
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb kazenskega zakona - igra na srečo - protipravnost
Sodišče druge stopnje je v obravnavani kazenski zadevi ravnalo pravilno, saj je po uveljavitvi novega zakona o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju taks na igralne avtomate, pravilno ugotovilo, da dejanje obeh obdolžencev ni več protipravno. Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne aparate ni dekriminiral kaznivega dejanja po 1. odstavku 234. člena KZ RS, le prirejanje posebnih iger na srečo na igralnih aparatih zunaj igralnic ni več kaznivo. Vse morebitne drugačne oblike igranja na srečo v prostorih, ki jih nekdo daje za plačilo ali kako drugače za plačilo omogoča igre, pa še vedno pomenijo kaznivo dejanje po 2. in 1. odstavku 234. člena KZ RS.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji
Tožnica, ki je leta 1969 iz Makedonije odšla na delo v ZR Nemčijo in tam dela in živi z družino, v R Slovenijo pa prihaja le občasno, dejansko v R Sloveniji ne živi. Zato ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo po 1. odstavku 40. člena ZDS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20191
ZKP člen 427, 427-2, 427-3. KZJ člen 22, 24, 245, 245/1.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - neupravičen promet z mamili - kršitev določb kazenskega postopka - tolmač
Prenašanje mamila pomeni vsako krajevno premeščanje mamila v takem pomenu kot ga ima izraz "transportiranje". Samo prevažanje mamila je sestavina izvršitvenega dejanja, zato je obtoženec kot voznik sostorilec, ne pa pomagač.
Za kršitev določbe 2. točke 1. odstavka 364. člena ZKP gre le, če je obtoženec prikrajšan za pravico uporabljati svoj jezik na glavni obravnavi.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi - dokazni predlog
Pri dokaznem predlogu zagovornika na koncu glavne obravnave in v pritožbi je šlo le za pavšalno sklicevanje na neko neopredeljeno dokumentacijo o obsojenčevem poslovanju, pri čemer pa niti za eno samo listino iz te dokumentacije niso bile navedene nobene formalne ali vsebinske označbe, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o stvarnem obstoju, dosegljivosti in primernosti listin za dokazovanje pomembnih dejstev, zagovornik tudi opredelil natančno, katero dejstvo naj bi se z neko domnevno obstoječo dokumentacijo še dokazovalo, zato z zavrnitvijo takšnega "dokaznega predloga" obrambe na glavni obravnavi niso mogle biti kršene pravice obrambe na glavni obravnavi.
V postopku denacionalizacije upravni organ ne preizkuša zakonitosti akta o podržavljanju, temveč ugotavlja, ali je podana pravna podlaga za denacionalizacijo, pri čemer najprej ugotovi, če so podani pogoji za uvedbo postopka po ZDen. Če teh pogojev ni, zahtevo zavrže.
priglasitev del - služnost poti po investitorjevem zemljišču - vprašljivost dokaza o razpolaganju z gradbenim zemljiščem
Zaradi služnosti poti, ki naj bi jo sosedje imeli na investitorjevem zemljišču, je vprašljivo razpolaganje z zemljiščem, na katerem naj bi stala ograja.
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 365, 365-1. Ustavni zakon za izvedbo ustave RS (Uradni list RS 33/91) člen 1, 1/1.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz
1. S tem, da Državni zbor ni podaljšal roka za uskladitev prejšnjih predpisov z ustavo iz 1. odstavka 1. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave RS (Ur. l. RS 33/91), se je z dnem 31.12.1993 le iztekel moratorij iz določbe 2. stavka 1. člena ustavnega zakona za začetek postopkov za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov, sprejetih do razglasitve temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS oz. prevzetih z ustavnim zakonom; s tem pa ni prenehala veljati vsa prejšnja kazenska zakonodaja.
2. Pri izrednem preizkusu pravnomočne sodbe se ne presoja zakonitost dela drugega dejanskega organa zunaj sodnega kazenskega postopka (prekoračitev pooblastil kriminalistov).
sprememba podatkov v izvozni carinski deklaraciji - pogoji za spremembo
Ker so bili podatki v izvozni carinski deklaraciji usklajeni s podatki priloženih listin, ni bilo pogojev za spremembo podatkov v izvozni carinski deklaraciji.
zdraviliško zdravljenje - podaljšanje - mnenje in izvid, ni upravni akt
Mnenja in izvidov, ki jih po 81. členu ZZVZZ izdajajo zdravniške komisije, ni mogoče šteti za upravne odločbe, zato sodišče postopkov, ki jih vodijo te komisije, po zakonu ni pristojno presojati.
Tožeča stranka z uveljavljanjem nove dejanske in pravne podlage v revizijskem postopku ne more uspeti, ker je to sprememba tožbe, ki je dovoljena samo do konca glavne obravnave.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ v odločbi ne ugotovi, kdaj, zakaj in koliko časa je bila stranka odsotna iz Republike Slovenije, ni mogoča presoja o tem, ali stranka v Republiki Sloveniji dejansko živi (40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije).
ZDen člen 3, 3/1-27, 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92).ZUP člen 209, 209/2, 245, 245/2.
Vrednost podržavljenih kmetijskih zemljišč se določa na podlagi 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdanega odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
ukrep gradbenega inšpektorja - investitor kot pasivna stranka - sosed (ni stranka) v inšpekcijskem postopku
V inšpekcijskem postopku, ki se uvede zoper investitorja, ki gradi objekt brez veljavnega gradbenega dovoljenja, investitorjev sosed nima pravice, da se postopka udeležuje kot prizadeta stranka.
Če ugotovi sodišče drugačno pravno podlago tožbenega zahtevka od tiste, ki jo zatrjuje tožnik in svoje stališče glede ugotovljene pravne podlage obrazloži, izostanek razlogov, zakaj pravna podlaga, ki jo zatrjuje tožnik, ni podana, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP