stalno prebivanje tujca v Sloveniji - postopek za izdajanje dovoljenja - pogoji
Zakon o tujcih (Ur.l. RS, št. 1/91-I) nima določbe, s katero bi bilo urejeno izdajanje dovoljenj za stalno prebivanje osebam, ki so kot državljani drugih republik prebivale na območju Republike Slovenije na podlagi prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča. Vendar po mnenju sodišča to še ne pomeni, da gre v primeru, kot je tožnikov, za pravno praznino, ki bi jo bilo treba premoščati z ekstenzivno razlago predpisov.
ZPP (1977) člen 23, 23/3. ZDSS člen 68, 68/1, 71, 71/2.
spor o pristojnosti med rednim in samoupravnim (delovnim) sodiščem
Po določbi 1. odstavka 68. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih se sicer v zadevah, ki jih do uveljavitve zakona o delovnih in socialnih sodiščih (13.5.1994) prejmejo sodišča združenega dela, postopek nadaljuje po navedenem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, vendar pa je v 2. odstavku 71. člena zakona predvideno, da se postopek v zadevah zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki je nastala na delu in ki je bil začet pred uveljavitvijo zakona, nadaljuje do pravnomočnosti pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu z določbo 68. člena zakona.
Niti zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), niti kakšen drug zakon ne daje podlage za začasno priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zakon pri določanju pogojev za pridobitev te pravice ne razlikuje med zakonitim in nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, saj zakonito prenehanje predpostavlja. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ima zavarovanec zagotovljeno sodno varstvo po delovnopravnih predpisih, s tem pa posredno tudi socialno varnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS01135
ZOR člen 460, 510.ZIKS člen 145.
odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravne napake - prodaja tuje stvari - zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja
Za prodajo stvari, obremenjene s pravnimi napakami (508. člen in sledeči ZOR), gre samo tedaj, kadar ima na predmetu prodaje nekdo tretji kakšno pravico v trenutku prodaje. Zaplenjeno premoženje se vrača samo po 145. čl. ZIKS.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščine, da je tožnica razvezana žena sodnika višjega sodišča, ki bi odločalo na drugi stopnji, in da obstajajo tako še druga osebna poznanstva s sodniki enote temeljnega sodišča, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Vrednost spora 1.600,00 SIT v času, ko se je začel ta postopek, ni dosegla nujne vrednosti za dovoljenost revizije 45.000,00 SIT po noveli ZPP (Ur. l. SFRJ 20/90).
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni ugovarjala obrestni meri. Sodišče je bilo zato dolžno presoditi obrestno mero samo z vidika razlogov za ničnost. Ker predpisi o obrestni meri niso prisilne narave in ker pogodbena obrestna mera sploh ni omejena z nobenim predpisom, pride v poštev samo presoja, ali so bile z dogovorjeno obrestno mero kršena načela morale.
Ustava SR Slovenije člen 248. Zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih člen 122. ZNZ člen 6, 6/1.ZOR člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost družbenopolitične skupnosti za nezakonito ali nepravilno delo organa - domnevna krivda povzročitelja škode - nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve
Tožnikova trditev, da je obravnavani zaseg njegovega tovornjaka pomenil nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve tožene stranke, je zadoščala za to, da je bilo sodišče dolžno odgovoriti na vprašanje, ali je bilo to ravnanje pravilno - in ne le na vprašanje, ali je bilo zakonito. Uporabiti je treba določbo 248. člena ustave SR Slovenije, po kateri je bila določena odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom (in ne le nezakonitim delom!) storila oseba ali organ, ki je tako službo ali dejavnost opravljal. Tej ustavni določbi je treba dati prednost pred 122. členom Zakona o temeljih sistema države uprave itd., ki določa ožje (za oškodovanca strožje, manj ugodne) pogoje za odškodninsko odgovornost države za delo državnega organa - namreč le za nezakonito delo, namesto za nezakonito ali nepravilno delo. V obravnavani zadevi gre za primer zatrjevane odškodninske odgovornosti tožene stranke po načelu krivdne odgovornosti, pri kateri velja domneva krivde (1. odst. 154. člena ZOR). Vprašanje, ali je pravilno delo organov za notranje zadeve v takem primeru, je treba obravnavati tako s stališča strokovnosti kakor tudi s stališča spoštovanja tožnikove lastninske pravice. Upoštevati je namreč treba, da je to pravico v kazenskem ali predkazenskem postopku dovoljeno omejiti samo toliko (kar pomeni tudi: le v takem obsegu in le za toliko časa), kolikor je res nujno. Izhodišče take presoje je določba 1. odst. 6. člena Zakona o notranjih zadevah, ki se glasi: Delavci organov za notranje zadeve smejo pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti uporabljati le tiste ukrepe, ki jih določa zakon, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami (!) za občane ... doseže izvršitev uradne naloge.
lokacijsko dovoljenje - novogradnja in dozidava - pravna podlaga
Lokacijsko dovoljenje, ki je izdano na podlagi 85. člena ZUN, je v skladu z odlokom o urbanističnem redu občine (Odlok), ki na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, dovoljuje gradnjo in dozidavo objektov storitvenih in proizvodnih dejavnosti.
revizija - dovoljenost revizije - revizija v razvezni pravdi
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76.členu izključuje izredna pravna sredstva zoper sodbo, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, kateri je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, to je Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Toda dejstvo, da je razveza način prenehanja zakonske zveze (63.člen ZZZDR), in da je predpisana uporaba določb ZPP, če nima ZZZDR posebnih določb (66.člen ZZZDR), narekujeta ob upoštevanju posledic pravnomočne razvezne sodbe tako razlago 76.člena ZZZDR, da so v razvezni pravdi glede same razveze, kadar je pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, torej po sedanjem ZPP tudi revizija.
Iz obrazloženega sledi, da toženčeva revizija ni dovoljena. Zato jo je bilo potrebno zavreči (393.člen ZPP).
lokacijsko dovoljenje - pravna podlaga - neobrazložena odločba - odmik od posestne meje
Ni jasno, na kakšni podlagi tožena stranka ugotavlja, da je v naselju dovoljena gradnja nove stanovanjske hiše po prostorskih ureditvenih pogojih. V izpodbijani odločbi ni navedeno, v katerem zazidalnem območju je lokacija. Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravilo.