določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je predlagateljica že pred vložitvijo predloga v obravnavani zadevi prostovoljno odšla v ZDA. Ker se do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni vrnila domov, dotlej je bila v ZDA eno leto, je sodišče že zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je njen predlog zavrnilo in ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca ter predlagateljici naložilo izpraznitev spornega stanovanja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (2. odst. 1. čl. in 17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje namreč nasprotni udeleženec živi skupaj z njunima otrokoma v spornem stanovanju.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 7, 9, 209, 209/2, 209/3, 242, 242/1.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazloženi prosti preudarek - prekinitev upravnega postopka - razlogi
Tek kazenskega postopka za kaznivo dejanje za ugotovitev oz. oceno nevarnosti za javni red ni dovolj, temveč je le podlaga za prekinitev upravnega postopka za pridobitev državljanstva.
ZDen člen 3, 3/1-29, 19, 20, 21, 25, 27, 72. ZKZG člen 20, 20/1.ZUP člen 137, 137/2.
kmetijska zemljišča - vrnitev v naravi - pogoji - vpliv prejete odškodnine na vrnitev - kršitev pravil postopka
Kmetijska zemljišča, v zvezi z navedbo v 29. točki 1. odstavka 3. člena ZDen, se vračajo, če upravičenci niso dobili ustreznega nadomestnega zemljišča, ne glede na to, kakšno odškodnino so dobili v denarju. Višina prejete odškodnine je pomembna le za presojo, ali jo je upravičenec, glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZDen, dolžan vrniti ali ne.
Upravni organ prve stopnje je utemeljeno zavrnil zahtevo tožnice za dovolitev priglašenih del za gradnjo garaže - lope, ker je bila v nasprotju z zazidalnim načrtom.
stavbno zemljišče - nezazidano - odškodnina - sodišče kot stvarno pristojni organ - razlogi
Po določbah ZDen ni pogojev za denacionalizacijo nezazidanega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini s pravico uporabe, ki je bilo samoupravni stanovanjski skupnosti s strani uporabnika prodano s kupoprodajno pogodbo. Kolikor je bila pogodba sklenjena iz razlogov, navedenih v 5. členu ZDen, pa o tem odloča sodišče v nepravdnem postopku.
Ker je Ustavno sodišče RS razveljavilo odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta, ki je bil podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja in ker takega odloka za razmerja, ki niso bila pravnomočno rešena, ni več možno uporabljati, je sodišče lokacijsko dovoljenje odpravilo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje - vpliv odloga izvršbe in vplačila depozita na inšpekcijsko nadzorstvo
Ukrep urbanističnega inšpektorja po odstranitvi objekta in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje je utemeljen, če investitor kljub izdani odločbi o ustavitvi del z deli nadaljuje. Ugovor, da je investitor zaprosil za legalizacijo in odlog izvršbe ter da je vplačal depozit, na zakonitost odločbe nima nobenega vpliva, saj 12. člen sprememb in dopolnitev ZUN določa, da zahteva za odlog prisilne izvršbe ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva, razen prisilne izvršbe, ki je predmet odločbe.
zahteva za varstvo z ustavo zajamčenih pravic - prekinitev postopka - vložitev zahteve za presojo ustavnosti - časovno učinkovanje razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča
I. Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.
II. V primerih, ko sodišče prekine postopek zaradi tega, ker je vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakonske določbe in če ustavno sodišče izpodbijano zakonsko določbo razveljavi, sodišče razveljavljene določbe ne uporabi za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela veljati, torej v postopku, ki ga je prekinilo.
Nezakonito je gradbeno dovoljenje, izdano na podlagi projekta, po katerem je sleme zgradbe odmaknjeno od mejnega zidu 1,05 m, po lokacijskem dovoljenju pa bi moralo biti odmaknjeno 1,50 m.
Iz lastninjenja se lahko izloči premoženje, ki ne služi osnovni dejavnosti. Za osnovno dejavnost se šteje tista dejavnost, s katero so zadružni upravičenci proizvodno sodelovali.
tožba na izročitev stvari - funkcionalno zemljišče
Zahtevka na izročitev nepremičnine - funkcionalnega zemljišča ni mogoče utemeljeno opreti le na dejstvo, da prodani stavbi pripada premalo funkcionalnega zemljišča.
lastninjenje zadružnega premoženja - izločitev dela premoženja iz lastninjenja - kršitev pravil postopka
Dokazno breme za izločitveni zahtevek v celoti nosi zavezanec. Glede na dano pooblastilo, da se del premoženja, ki ne služi osnovni dejavnosti, lahko izloči iz lastninjenja, mora biti obrazložena odločitev, ki se glede na namen zakona šteje za najprimernejšo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika vozila
Odločitev je pravilno oprta na 1. odst. 178. čl. ZOR, ki posebej ureja odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila. Ob dokazanem tožnikovem krivdnem ravnanju se tožnik v konkretnem primeru ne more uspešno sklicevati na splošno določbo 1. odst. 154. čl. ZOR, ki vsebuje načelo domnevne krivde.
revizija - dovoljenost revizije - stečajni postopek - likvidacija
Po določbi 3. odst. 8. čl. ZPPSL/89 v stečajnem postopku ni mogoče vložiti revizije. Za likvidacijski postopek zakon nima drugačne določbe in se zato na podlagi 1. odst. 157. čl. uporablja določba 3. odst. 8. čl. tudi za postopek likvidacije.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 358, 358/3.ZNP člen 37.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek denacionalizacije - dovoljenost pritožbe zoper sklep o umiku predloga
Določba drugega odstavka 56. čl. Zakona o denacionalizaciji, se nanaša le na odločitev o sami zahtevi za denacionalizacijo, ne pa na postopek za izdajo začasne odredbe, za katero veljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku, ki vsebuje v 9. čl. določbo, da revizija ni dovoljena. Ta splošna določba velja ne glede na to, v katerem postopku se odloča o začasni odredbi.
Za dovoljenost revizije tudi ne pride v poštev določba 1. odst. 400. čl. ZPP, ker z odločitvijo o začasni odredbi postopek ni pravnomočno končan. Pač pa je treba upoštevati določbo 3. odst. 400. čl. ZPP, po kateri je revizija vselej dovoljena proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo.
Ker predlagateljičino razpolaganje s predlogom za izdajo začasne odredbe ni omejeno z nobenim predpisom, ga je lahko kadarkoli umaknila. Zato tudi noben udeleženec ni upravičen do pritožbe proti sklepu sodišča, s katerim je vzelo umik predloga na znanje.
dolžnost preživljanja otrok - preživnina za polnoletnega otroka - tožba na ukinitev preživnine
Za toženkino pravico do preživnine ni odločilen njen formalni status (izredna študentka). Ker je toženka vpisana za študij na fakulteti, ne da bi bila zaposlena in ker ni dokazano, da ne bi izpolnjevala svojih študijskih obveznosti, je pravilno ugotovljena tožnikova obveznost, da prispeva k toženkinemu preživljanju po 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - zahtevek za preživnino po razvezi zakonske zveze
Po razvezni sodbi je preživninski zahtevek mogoče uveljaviti le, če ga zakonec v razveznem postopku iz upravičenih razlogov ni uveljavil; vendar le takoj potem, ko je bil razvezni postopek končan, in ob pogoju, da so okoliščine, na katere se opira zahtevek, obstajale že v času sodbe o razvezi.
Po 1. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V tej pravdni zadevi je bil z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje potrjen sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve dveh drugih zadev. Ker ne gre za sklep po citirani zakonski določbi, revizija proti njemu ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP).