lokacijsko dovoljenje - novogradnja in dozidava - pravna podlaga
Lokacijsko dovoljenje, ki je izdano na podlagi 85. člena ZUN, je v skladu z odlokom o urbanističnem redu občine (Odlok), ki na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, dovoljuje gradnjo in dozidavo objektov storitvenih in proizvodnih dejavnosti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi
Za dovoljenost revizije zoper odločbo o nedenarnem zahtevku je odločilna tista vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi.
Sodišče lahko vrednost preizkusi pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP.
Obravnavanje glavne stvari se začne s podajanjem tožbe, kar pomeni, da bi se sodišče moralo prepričati o pravilnosti navedene vrednosti še pred tem dejanjem tožeče stranke. Ko pa se začne obravnavanje glavne stvari, nastopi prekluzija, kar pomeni, da obvelja vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Pomožni in tem podobni objekti delijo usodo glavne stvari v postopku denacionalizacije le, če so bili skupaj z glavno stvarjo podržavljeni in kadar imajo tako svojstvo oz. status tudi v času odločanja o denacionalizaciji.
pridobitev državljanstva - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožena stranka je utemeljeno uporabila določbo 3. odstavka 40. člena ZDS (nevarnost za javni red države), saj je bila tožeča stranka v letih 1983 in 1989 pravnomočno obsojena za dve kaznivi dejanji (tatvina in prikrivanje), kar sama priznava, v letih 1989 do 26.4.1993 pa pravnomočno obsojena za 21 prekrškov zoper javni red in mir, zaradi kršitev ZTVCP in zakona o osebni izkaznici na različne denarne kazni. Socialni razlogi tožeče stranke v takem primeru ne pridejo v poštev.
lokacijsko dovoljenje - pravna podlaga - neobrazložena odločba - odmik od posestne meje
Ni jasno, na kakšni podlagi tožena stranka ugotavlja, da je v naselju dovoljena gradnja nove stanovanjske hiše po prostorskih ureditvenih pogojih. V izpodbijani odločbi ni navedeno, v katerem zazidalnem območju je lokacija. Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravilo.
Ustava SR Slovenije člen 248. Zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih člen 122. ZNZ člen 6, 6/1.ZOR člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost družbenopolitične skupnosti za nezakonito ali nepravilno delo organa - domnevna krivda povzročitelja škode - nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve
Tožnikova trditev, da je obravnavani zaseg njegovega tovornjaka pomenil nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve tožene stranke, je zadoščala za to, da je bilo sodišče dolžno odgovoriti na vprašanje, ali je bilo to ravnanje pravilno - in ne le na vprašanje, ali je bilo zakonito. Uporabiti je treba določbo 248. člena ustave SR Slovenije, po kateri je bila določena odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom (in ne le nezakonitim delom!) storila oseba ali organ, ki je tako službo ali dejavnost opravljal. Tej ustavni določbi je treba dati prednost pred 122. členom Zakona o temeljih sistema države uprave itd., ki določa ožje (za oškodovanca strožje, manj ugodne) pogoje za odškodninsko odgovornost države za delo državnega organa - namreč le za nezakonito delo, namesto za nezakonito ali nepravilno delo. V obravnavani zadevi gre za primer zatrjevane odškodninske odgovornosti tožene stranke po načelu krivdne odgovornosti, pri kateri velja domneva krivde (1. odst. 154. člena ZOR). Vprašanje, ali je pravilno delo organov za notranje zadeve v takem primeru, je treba obravnavati tako s stališča strokovnosti kakor tudi s stališča spoštovanja tožnikove lastninske pravice. Upoštevati je namreč treba, da je to pravico v kazenskem ali predkazenskem postopku dovoljeno omejiti samo toliko (kar pomeni tudi: le v takem obsegu in le za toliko časa), kolikor je res nujno. Izhodišče take presoje je določba 1. odst. 6. člena Zakona o notranjih zadevah, ki se glasi: Delavci organov za notranje zadeve smejo pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti uporabljati le tiste ukrepe, ki jih določa zakon, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami (!) za občane ... doseže izvršitev uradne naloge.
gradbeno dovoljenje - vpliv mejnega spora na izdajo gradbenega dovoljenja
Ugovor o mejnem sporu ne more biti upoštevan pri izdaji gradbenega dovoljenja, ker se nanaša na lego objekta, ki pa je že določena s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem.
Lokacijsko dovoljenje ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ker se dovoljenje nanaša na obnovo stanovanjske hiše, dokumentacija pa na nadomestno gradnjo stanovanjske hiše.
tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija)
V upravnem sporu, v katerem se izpodbija upravna odločba, izdana v upravnem postopku, v katerem tožnik ni imel niti položaja stranke, niti položaja stranskega udeleženca, tožnik nima aktivne legitimacije, če z izpodbijano odločbo ni kršena niti kakšna njegova pravica niti na zakon oprta neposredna korist.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ukrep po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa - sosed kot predlagatelj ukrepa
Inšpekcijski postopek se vedno uvede po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa, ne pa interesa posameznika. Sosed zato v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, čeprav je predlagal uvedbo postopka, takšno vlogo inšpekcijski organ upošteva le kot opozorilo.
poravnava - napaka volje pri poravnavi kot predmet presoje v postopku ustavitve postopka
Napaka volje pri sklenitvi poravnave v upravnem postopku ne more biti predmet presoje pri odločanju o zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi sklenjene poravnave.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oficir JA - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji
Tožnik kot aktivna vojaška oseba JA po svojem odhodu v Srbijo ni mogel prosto odločati, kje bo služboval, niti kje bo bival. Njegov odhod iz Slovenije zato pomeni prekinitev tožnikovega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92), da prosilec tukaj tudi dejansko živi.
ZKP člen 427, 427-1, 365-1. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Navedba, da je bila obsojenka "zagrizena nemčurka", je lahko le označevanje notranje privrženosti obtoženke ideji o majorizaciji nemštva nad slovenskim, ne pa sestavina kaznivega dejanja. Tudi samo članstvo v kulturbundu ne pomeni kaznivo dejanje po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih.
pridobitev državljanstva - daljša prekinitev bivanja v Sloveniji
Tožba je bila zavrnjena, ker je tožeča stranka prekinila dejansko življenje v Republiki Sloveniji in že dalj časa ne živi v Republiki Sloveniji (od 2.4.1992 naprej). V konkretnem postopku ni bistveno, da se tožeča stranka ne more vrniti iz Bosne in Hercegovine v Republiko Slovenijo. Bistveno je, da gre za dalj časa trajajočo prekinitev (od 2.4.1992) dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
davek od dobička iz kapitala - prodaja stanovanja - osnova za odmero (valorizirana vrednost brez popusta)
Pri ugotavljanju osnove za odmero davka od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanj, pridobljenih na podlagi prodaje družbenih stanovanj, davčni organ ne more upoštevati pogodbene prodajne cene, če je ta nižja od valorizirane vrednosti stanovanja v času pridobitve brez upoštevanja popusta.