pridobitev - državljan druge republike - oficir nekdanje JA - nevarnost za državo - prosti preudarek
Nevarnost za Republiko Slovenijo je pomenila že sama narava in obseg tožnikovega dela med agresijo na Republiko Slovenijo in po njej, ker je načeloval kadrovskemu oddelku Ljubljanskega XIV. korpusa bivše JA in med drugim kadroval tudi za varnostno službo JA. Dejansko stanje zato ni nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ni posebej ugotavljala in navedla konkretnih dejanj v smeri delovanja zoper interese Republike Slovenije in njeno osamosvojitev.
pridobitev državljanstva - dejansko nebivanje v Sloveniji
Ker tožeča stranka od 3.10.1992 dalje ne živi v Republiki Sloveniji in živi v tujini (ZR Nemčija), ne izpolnjuje pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji po 1. odstavku 40. člena ZDS.
napake volje - bistvena zmota - nesporazum - razlika
Zmotno prepričanje o višini odškodnine lahko pomeni bistveno zmoto. Za nesporazum po čl. 63 ZOR v tem primeru ne gre, ker sta bili stranki o vseh drugih elementih dogovora soglasni.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija zahtevkov
Gre za eventualno kumulacijo zahtevkov (2.odstavek 188.člena ZPP) oz. za združevanje zahtevkov, ki pa sta samostojna zahtevka, le da ju sodišče lahko obravnava združeno, če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3.odstavka 188.člena ZPP. V takih primerih pa je dovoljenost revizije treba presojati posebej glede vsakega spora.
Pomožni in tem podobni objekti delijo usodo glavne stvari v postopku denacionalizacije le, če so bili skupaj z glavno stvarjo podržavljeni in kadar imajo tako svojstvo oz. status tudi v času odločanja o denacionalizaciji.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi
Za dovoljenost revizije zoper odločbo o nedenarnem zahtevku je odločilna tista vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi.
Sodišče lahko vrednost preizkusi pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP.
Obravnavanje glavne stvari se začne s podajanjem tožbe, kar pomeni, da bi se sodišče moralo prepričati o pravilnosti navedene vrednosti še pred tem dejanjem tožeče stranke. Ko pa se začne obravnavanje glavne stvari, nastopi prekluzija, kar pomeni, da obvelja vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
pridobitev državljanstva - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožena stranka je utemeljeno uporabila določbo 3. odstavka 40. člena ZDS (nevarnost za javni red države), saj je bila tožeča stranka v letih 1983 in 1989 pravnomočno obsojena za dve kaznivi dejanji (tatvina in prikrivanje), kar sama priznava, v letih 1989 do 26.4.1993 pa pravnomočno obsojena za 21 prekrškov zoper javni red in mir, zaradi kršitev ZTVCP in zakona o osebni izkaznici na različne denarne kazni. Socialni razlogi tožeče stranke v takem primeru ne pridejo v poštev.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ukrep po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa - sosed kot predlagatelj ukrepa
Inšpekcijski postopek se vedno uvede po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa, ne pa interesa posameznika. Sosed zato v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, čeprav je predlagal uvedbo postopka, takšno vlogo inšpekcijski organ upošteva le kot opozorilo.
tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija)
V upravnem sporu, v katerem se izpodbija upravna odločba, izdana v upravnem postopku, v katerem tožnik ni imel niti položaja stranke, niti položaja stranskega udeleženca, tožnik nima aktivne legitimacije, če z izpodbijano odločbo ni kršena niti kakšna njegova pravica niti na zakon oprta neposredna korist.
Lokacijsko dovoljenje ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ker se dovoljenje nanaša na obnovo stanovanjske hiše, dokumentacija pa na nadomestno gradnjo stanovanjske hiše.
gradbeno dovoljenje - vpliv mejnega spora na izdajo gradbenega dovoljenja
Ugovor o mejnem sporu ne more biti upoštevan pri izdaji gradbenega dovoljenja, ker se nanaša na lego objekta, ki pa je že določena s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem.
poravnava - napaka volje pri poravnavi kot predmet presoje v postopku ustavitve postopka
Napaka volje pri sklenitvi poravnave v upravnem postopku ne more biti predmet presoje pri odločanju o zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi sklenjene poravnave.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oficir JA - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji
Tožnik kot aktivna vojaška oseba JA po svojem odhodu v Srbijo ni mogel prosto odločati, kje bo služboval, niti kje bo bival. Njegov odhod iz Slovenije zato pomeni prekinitev tožnikovega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92), da prosilec tukaj tudi dejansko živi.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje ribnikov in dovoda vode
Pri posegu v prostor, ki spreminja njegovo namensko rabo in posega še v vodnogospodarsko ureditev, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje, zato je bilo zakonito ukrepanje urbanističnega inšpektorja, ki je po ugotovitvi gradnje brez lokacijskega dovoljenja zahteval ustavitev gradnje.
pridobitev državljanstva - daljša prekinitev bivanja v Sloveniji
Tožba je bila zavrnjena, ker je tožeča stranka prekinila dejansko življenje v Republiki Sloveniji in že dalj časa ne živi v Republiki Sloveniji (od 2.4.1992 naprej). V konkretnem postopku ni bistveno, da se tožeča stranka ne more vrniti iz Bosne in Hercegovine v Republiko Slovenijo. Bistveno je, da gre za dalj časa trajajočo prekinitev (od 2.4.1992) dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
Ker je glede na nejasne vloge tožeče stranke nejasno, kakšen je bil njen zahtevek v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za registrirano dejavnost, prvostopni upravni organ ni odločil o celotnem zahtevku, kar je kršitev 1. odstavka 208. člena ZUP. Tožena stranka bi morala ravnati po 246. členu ZUP. Ker tega ni storila, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11.
zaščitena kmetija - preverjanje pogojev za zaščito - pooblaščeni predlagatelji
Če je kmetija zaščitena z odlokom občinske skupščine, se postopek za preveritev pogojev za njeno zaščito vodi po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, kar pomeni, da se postopek lahko uvede le na predlog z zakonom pooblaščenih oseb (lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti), ne pa tudi po uradni dolžnosti.