Stranka ne more uspešno ugovarjati sklepu o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo, če ni izpolnila obveznosti v roku in na način, določen z izvršljivo odločbo in jo ni izpolnila niti po izdaji sklepa, s katerim ji je bil določen nov rok in zagroženo z denarno kaznijo.
Ker je glede na nejasne vloge tožeče stranke nejasno, kakšen je bil njen zahtevek v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za registrirano dejavnost, prvostopni upravni organ ni odločil o celotnem zahtevku, kar je kršitev 1. odstavka 208. člena ZUP. Tožena stranka bi morala ravnati po 246. členu ZUP. Ker tega ni storila, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
tranzit blaga - odmera uvoznih carinskih davščin kot posledica neizvoženega blaga
Tožeča stranka se je za blago, ki je bilo prijavljeno za uvoz in tranzit, zavezala kot porok (garant). Ker ni dokazala, da je bilo blago izvoženo in tega tudi ne zatrjuje, so dani pogoji za odmero uvoznih carinskih davščin. Zato tožba ni utemeljena.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje ribnikov in dovoda vode
Pri posegu v prostor, ki spreminja njegovo namensko rabo in posega še v vodnogospodarsko ureditev, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje, zato je bilo zakonito ukrepanje urbanističnega inšpektorja, ki je po ugotovitvi gradnje brez lokacijskega dovoljenja zahteval ustavitev gradnje.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11.
zaščitena kmetija - preverjanje pogojev za zaščito - pooblaščeni predlagatelji
Če je kmetija zaščitena z odlokom občinske skupščine, se postopek za preveritev pogojev za njeno zaščito vodi po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, kar pomeni, da se postopek lahko uvede le na predlog z zakonom pooblaščenih oseb (lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti), ne pa tudi po uradni dolžnosti.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta zaradi zavrnitve lokacijskega dovoljenja
Organ urbanistične inšpekcije je zakonito odredil odstranitev objekta potem, ko je bila zavrnjena zahteva za izdajo ustreznega lokacijskega dovoljenja.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - pogoji za uvedbo postopka - preizkus odločbe o zaplembi premoženja v denacionalizacijskem postopku
V denacionalizacijskem postopku upravni organ ne preizkuša zakonitosti zaplembe premoženja. Če premoženje ni bilo zaplenjeno pravnemu predniku tožeče stranke, le-ta ni upravičena uveljavljati denacionalizacijo tega premoženja.
ZPP (1977) člen 332, 142, 142/2, 354, 354/2, 354/2-5, 354/2-7.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - pogoji za izdajo
Dejstvo, da je toženec razvezan, bi bilo v tej pravdi lahko pravno odločilno le, če bi bilo vabilo poslano na naslov njegove nekdanje žene, toženec pa tam ne bi več prebival (1. odstavek 141. člena ZPP) in zato vabila ne bi prejel.
Za izdajo sodbe na podlagi izostanka zadostuje, da je tožba sklepčna. To pa pomeni, da mora iz dejstev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi, izhajati pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - vrednost točke - zaključek stečajnega postopka - občina prevzame stanovanja stečajnega dolžnika
Po 5.odst. 117. čl. SZ je moral "lastnik" stanovanja skleniti prodajno pogodbo najkasneje v roku 30 dni po vložitvi zahteve. Zaradi tako določene "lastnikove" obveznosti imetnik stanovanjske pravice, ki uspe s tožbo na sklenitev prodajne pogodbe, ker je "lastnik" neutemeljeno odklonil njeno sklenitev, ne sme biti prikrajšan. To pa mu je mogoče zagotoviti le na način, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi jih imel, če "lastnik" z izpolnitvijo svoje obveznosti ne bi odlašal. Zato mora "lastnik" prodati stanovanje za kupnino, ki vsebuje vrednost točke na trideseti dan od vložene zahteve.
Prevzem stanovanj po zaključku stečaja po 148. čl. ZPPSL ne vpliva na vsebino obveznosti prodaje stanovanja po 5. odst. 117. čl. SZ.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je toženec mož sodnice Temeljnega sodišča v ..., je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je toženec mož sodnice krajevno pristojnega temeljnega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je do toženčeve obljube dobave traktorja iz Beograda prišlo na prijateljski liniji. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev izhaja še, da je toženec delal uslugo brezplačno. Te ugotovitve je sprejelo tudi pritožbeno sodišče. Slednje toženčevo obljubo šteje kot prevzem obveznosti, da bo v imenu in na račun tožnikov v Beogradu kupil in jima pripeljal vtoževani traktor. Na podlagi takšne obljube usluge pa po presoji revizijskega sodišča tožnika od toženca ne moreta zahtevati ne izročitve traktorja ne plačila odškodnine v znesku, ki ustreza današnjim cenam traktorja (prvi podrejeni tožbeni zahtevek).
ukrep tržnega inšpektorja - pravna podlaga - oblikovanje maloprodajne cene na določen dan
Inšpekcijski organ svoje odločbe ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 - 18/88), če v materialnem predpisu nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Sodišče ne more odločati o utemeljenosti naknadno postavljenega zahtevka po redni denarni pomoči. Postavljeni zahtevek se lahko spremeni le do izdaje odločbe na prvi stopnji.
služnostna pravica - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prestavitev služnostne pravice poti
Zaradi načela, izraženega v 1.odst. 50.člena, da se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, lahko lastnik služečega zemljišča iz opravičenih razlogov zahteva tudi prestavitev služnosti. Sodišče druge stopnje je v svoji sodbi pravilno poudarilo, da mora lastnik služečega zemljišča pri zahtevku na prestavitev služnosti zagotoviti enakovredno traso praviloma na svojem zemljišču. Kolikor zahteva prestavitev na tuje zemljišče, mora dokazati tudi pravno upoštevano soglasje lastnika te nepremičnine, tako da bi bilo možno vpisati služnost po prestavitvi v zemljiško knjigo.