Sodišče ne more odločati o utemeljenosti naknadno postavljenega zahtevka po redni denarni pomoči. Postavljeni zahtevek se lahko spremeni le do izdaje odločbe na prvi stopnji.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je toženec mož sodnice Temeljnega sodišča v ..., je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je do toženčeve obljube dobave traktorja iz Beograda prišlo na prijateljski liniji. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev izhaja še, da je toženec delal uslugo brezplačno. Te ugotovitve je sprejelo tudi pritožbeno sodišče. Slednje toženčevo obljubo šteje kot prevzem obveznosti, da bo v imenu in na račun tožnikov v Beogradu kupil in jima pripeljal vtoževani traktor. Na podlagi takšne obljube usluge pa po presoji revizijskega sodišča tožnika od toženca ne moreta zahtevati ne izročitve traktorja ne plačila odškodnine v znesku, ki ustreza današnjim cenam traktorja (prvi podrejeni tožbeni zahtevek).
razveza (razdrtje) pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe
Toženec svoje pogodbene obveznosti, da bo preskrbel vse potrebno za prepis avtomobila na tožnika, ni izpolnil. Po predhodnem opominu z dne 13.5.1990, je tožnik zaradi razdora pogodbe upravičeno zahteval povračilo plačane kupnine v višini, ki je bila ugotovljena na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Odločitev sodišč, ki sta tožbenemu zahtevku ugodili temelji na določbah 126.čl. in 132.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.
Pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja so v zakonu o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92) določeni kumulativno. Tožnik nima prav, ko meni, da za pridobitev delovnega dovoljenja za nedoločen čas zadošča že to, da ima v Sloveniji več kot 23 let delovne dobe.
ZPP (1977) člen 332, 142, 142/2, 354, 354/2, 354/2-5, 354/2-7.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - pogoji za izdajo
Dejstvo, da je toženec razvezan, bi bilo v tej pravdi lahko pravno odločilno le, če bi bilo vabilo poslano na naslov njegove nekdanje žene, toženec pa tam ne bi več prebival (1. odstavek 141. člena ZPP) in zato vabila ne bi prejel.
Za izdajo sodbe na podlagi izostanka zadostuje, da je tožba sklepčna. To pa pomeni, da mora iz dejstev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi, izhajati pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih pa ne obračunska pravda. V sporu je treba upoštevati vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine, pa čeprav ni materialne narave.
Prav zaradi denarne nemerljivosti vseh drugih oblik dela in prizadevanj zakoncev izven delovnega razmerja je zakonodajalec v 1. odstavku 59. člena ZZZDR tudi določil domnevo, da sta deleža zakoncev enaka. Z merili iz drugega odstavka tega člena pa preprečil različno vrednotenje posameznih prispevkov, do katerih lahko pride tudi zaradi enostranskih interesov posameznega zakonca ob istočasnem opuščanju skrbi za družino.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - vrednost točke - zaključek stečajnega postopka - občina prevzame stanovanja stečajnega dolžnika
Po 5.odst. 117. čl. SZ je moral "lastnik" stanovanja skleniti prodajno pogodbo najkasneje v roku 30 dni po vložitvi zahteve. Zaradi tako določene "lastnikove" obveznosti imetnik stanovanjske pravice, ki uspe s tožbo na sklenitev prodajne pogodbe, ker je "lastnik" neutemeljeno odklonil njeno sklenitev, ne sme biti prikrajšan. To pa mu je mogoče zagotoviti le na način, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi jih imel, če "lastnik" z izpolnitvijo svoje obveznosti ne bi odlašal. Zato mora "lastnik" prodati stanovanje za kupnino, ki vsebuje vrednost točke na trideseti dan od vložene zahteve.
Prevzem stanovanj po zaključku stečaja po 148. čl. ZPPSL ne vpliva na vsebino obveznosti prodaje stanovanja po 5. odst. 117. čl. SZ.
vrnitev premoženja - določitev stvarno pristojnega organa (sodišča) v postopku denacionalizacije - prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - pravni posel kot podlaga odločbi državnega organa
5. člen ZDen se uporabi tudi v primerih, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.
Zakon o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi, člen 149-3, 152/1. CZ člen 191, 191/1.
zahteva za sodno varstvo - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker iz predloženega spisa ni razvidno, kakšno količino in težo blaga je ugotovila vstopna carinarnica oz. ali je ta carinarnica sploh pregledala vozilo in blago tako, kot to predvideva določba 1. odstavka 191. člena CZ.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 10, 20.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - naziv svetnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Doba dela po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu od stranke, ki odloča o nazivu svetnika, zahteva, da naj ta pojem pomeni: ali vsako dobo dela ali le delovno razmerje. Tožena stranka tega ni storila, kršila pa je tudi ZUP v vsebini utemeljitve odločbe.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji - oseba, nevarna za obrambo države
Služba častnika v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, je že po njeni naravi takšna, da lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije. Ni sporno, da je tožnik služboval v tujih oboroženih silah. Zato so dani pogoji za zavrnitev vloge po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba za kazniva dejanja - nevarnost za javni red - reševanje zadeve brez upravnih spisov
Upravni organ ravna v skladu in v mejah pooblastila, ki mu ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu RS, če zavrne prošnjo za sprejem v državljanstvo RS zato, ker bi prosilčev sprejem v državljanstvo, glede na njegovo ugotovljeno predkaznovanost, predstavljal nevarnost za javni red države.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/1, 40/3.ZUP člen 136, 136/2, 209.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji - nevarnost za javni red - neobrazložen prosti preudarek
Upravni organ ne more v obrazložitvi svoje odločbe ugotavljati, da tožeča stranka pomeni nevarnost za javni red države (3. odstavek 40. člena ZDS), hkrati pa ugotavljati, da ne živi v RS, s čemer ne izpolnjuje zakonskega pogoja po 1. odstavku tega člena. Tretji odstavek lahko upravni organ uporabi le v primeru, če kandidat za pridobitev slovenskega državljanstva izpolnjuje vse pogoje za tako pridobitev po 1. odstavku tega člena. Če namreč upravni organ ugotovi, da tak kandidat ne izpolnjuje zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, zavrne vlogo že iz tega razloga.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb kazenskega postopka - vročanje - sodne počitnice - roki
Kršena je bila določba 4. odstavka 123. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje sodbo vročilo obsojencu pred t.im. "sodnimi počitnicami", odvetniku pa po tem času, zato takšno vročanje ne more imeti škodljivih posledic za obsojenca, ki je bil s tem prikrajšan za pravico do obrambe, saj se je zagovornik kot odvetnik upravičeno zanašal na to, da glede na obvestilo Ministrstva za pravosodje, sodišče ne bo vročalo pošiljk, glede katerih bi v tem času začeli teči roki za pritožbo, saj ta zadeva tudi ni bila nujna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20152
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3, 365, 365-5. KZJ člen 54, 54/4.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba
Ni podana kršitev zakona v škodo obsojenca, če sodišče druge stopnje pri izreku kazni za obravnavano kaznivo dejanje ni v izreku sodbe določilo, da pogojna obsodba iz prejšnje pravnomočne sodbe ni preklicana, ker je v obrazložitvi sodbe navedlo, da ni preklicana in tudi zakaj ne.
Nenavzočnost strank na pritožbeni seji, ker sta bila obs. in zagovornik v redu obveščena, čeprav je zagovornik predlagal preložitev seje, ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku, ker je pritožbeno sodišče ravnalo v skladu z določbami čl. 371 ZKP.