KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20152
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3, 365, 365-5. KZJ člen 54, 54/4.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba
Ni podana kršitev zakona v škodo obsojenca, če sodišče druge stopnje pri izreku kazni za obravnavano kaznivo dejanje ni v izreku sodbe določilo, da pogojna obsodba iz prejšnje pravnomočne sodbe ni preklicana, ker je v obrazložitvi sodbe navedlo, da ni preklicana in tudi zakaj ne.
Nenavzočnost strank na pritožbeni seji, ker sta bila obs. in zagovornik v redu obveščena, čeprav je zagovornik predlagal preložitev seje, ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku, ker je pritožbeno sodišče ravnalo v skladu z določbami čl. 371 ZKP.
nadomestilo med brezposelnostjo - pogoji za priznanje pravice do nadomestila - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ne gre za primer prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma oz. pisne izjave v primerih, kadar je delavcu prenehalo delovno razmerje za določen čas s potekom tega časa, čeprav mu je prejšnje delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazuma.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb kazenskega postopka - vročanje - sodne počitnice - roki
Kršena je bila določba 4. odstavka 123. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje sodbo vročilo obsojencu pred t.im. "sodnimi počitnicami", odvetniku pa po tem času, zato takšno vročanje ne more imeti škodljivih posledic za obsojenca, ki je bil s tem prikrajšan za pravico do obrambe, saj se je zagovornik kot odvetnik upravičeno zanašal na to, da glede na obvestilo Ministrstva za pravosodje, sodišče ne bo vročalo pošiljk, glede katerih bi v tem času začeli teči roki za pritožbo, saj ta zadeva tudi ni bila nujna.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji - oseba, nevarna za obrambo države
Služba častnika v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, je že po njeni naravi takšna, da lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije. Ni sporno, da je tožnik služboval v tujih oboroženih silah. Zato so dani pogoji za zavrnitev vloge po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Vrhovno sodišče lahko v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe obravnava le tiste razloge, ki so navedeni v zahtevi, ne pa tistih, ki jih je obsojenec ali njegov zagovornik uveljavljal v pritožbi.
odvzem lovskega orožja - pravnomočno obsojena oseba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti
Sodba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 2. odstavku 64. člena KZ RS, storjeno z uporabo orožja, dela osebo, ki je tako dejanje storila, za neprimerno, da bi orožje imela in nosila, ker je od nje mogoče pričakovati, da ga bo uporabila.
vrnitev premoženja - določitev stvarno pristojnega organa (sodišča) v postopku denacionalizacije - prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - pravni posel kot podlaga odločbi državnega organa
5. člen ZDen se uporabi tudi v primerih, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.
Zakon o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi, člen 149-3, 152/1. CZ člen 191, 191/1.
zahteva za sodno varstvo - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker iz predloženega spisa ni razvidno, kakšno količino in težo blaga je ugotovila vstopna carinarnica oz. ali je ta carinarnica sploh pregledala vozilo in blago tako, kot to predvideva določba 1. odstavka 191. člena CZ.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - neobrazložena odločba
Po 2. odstavku 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe, ki je ni mogoče šteti za odločbo v enostavni stvari, obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje. Le-to mora biti ugotovljeno tako, da je možno presoditi, ali so razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v izreku, utemeljeni ali ne.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje - pojem - prostori za začasno prebivanje
Tožnici sporni prostor ni bil dodeljen kot imetnici stanovanjske pravice, ampak v skladu s pravilnikom o nastanitvi delavcev tožene stranke v personalnih prostorih. Za uporabo prostora je po pravilniku plačevala najemnino in ne stanarine. Ob dejstvu, da tožnica nima odločbe o dodelitvi stanovanja, kar določa za pridobitev stanovanjske pravice 10.člen ZSR, bi tožnica moralo dokazati, da sta pogodbeni stranki izvrševali pogodbo tako, da sta spremenili namembnost prostora iz prostora za nastanitev hotelskega personala, v stanovanje. Kaj takega pa tožeča stranka ni dokazala. Zato je sodišče pravilno uporabilo 2. odstavek 4.člena ZSR in štelo, da tožnica na spornem prostoru ni pridobila stanovanjske pravice.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odstop terjatve s pogodbo (cesija)
1. Cesija je neobičajen način izterjave terjatve po 113. čl. ZPPSL, zato se obstoj subjektivne predpostavke izpodbijanja domneva.
2. Nadomestitev pravno nepravilnega razlogovanja na 1. stopnji s pravno pravilnim na 2. stopnji ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ampak pravilna uporaba materialnega prava.
ZOR člen 156, 156/3, 188, 195, 195/2, 203, 360, 376. ZPP (1977) člen 326.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škodljive emisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - škoda, ki presega normalne meje
Nastanek škode preko normalne meje upravičuje odškodnino samo za škodo, ki to presega.
Osebe, ki odgovarjajo za škodo, kot posledico škodljivih emisij, ki jih proizvaja, ni mogoče obsoditi na plačilo odškodnine v obliki (kapitalizirane) rente za bodočo škodo.
Tudi odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastaja, zastarajo.
Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I) veže upravičenost razloga za daljše prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na pogoj, da je daljše prebivanje tujca v državi potrebno (1. alinea 3. odstavka 19. člena zakona).
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti
1. Sodišče 2. stopnje, ki v razlogih svoje odločbe ugotovi, da je sodišče 1. stopnje ugotovilo neko odločilno dejstvo, čeprav to tega ni storilo, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
2. Javni tožilec, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti začne zatrjevati nejasnost pogodbenih določb, čeprav te nejasnosti nista zatrjevali niti stranki, niti je nista ugotovili sodišči 1. in 2. stopnje, prekorači upravičenja, ki jih ima po 1. odst. 404. čl. ZPP.
Nobenega dvoma ni, da za nobenega otroka, še najmanj pa za šestnajstletno dekle v srednji šoli, očetova preživnina 1.000,00 sit na mesec po razmerah v času sojenja (konec oktobra 1993) ne pomeni kaj več kot simboličen preživninski prispevek. Nobenega dvoma tudi ni, da preživninska obveznost staršev po določbi 1. odst. 123. člena ZZZDR ni simbolična obveznost. Kljub temu pa ni mogoče izključiti možnosti, da se znesek preživnine za otroka, ki ga sodišče določi ob upoštevanju določb ZZZDR - zlasti tudi 129. člena in 79. člena - izkaže kot simboličen s stališča preživninskega upravičenca.
Glede na ugotovitev, da sta stranki podpisali vsaka tisto pogodbo, ki jo je sama sestavila, in da sta obe pogodbi vsebinsko skladni, je izpolnjena zahteva po pismeni obliki.
ukrep tržnega inšpektorja - pravna podlaga - oblikovanje maloprodajne cene na določen dan
Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 - 18/88) in zakon o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) tržnega inšpektorja ne pooblaščata, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah.
Uvod je obvezni sestavni del odločbe, zato je kršen 206. člen ZUP, če se uvod ne nanaša na stranke in zadevo, na katero se nanašajo ostali deli odločbe.