pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - neobrazložena odločba
Po 2. odstavku 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe, ki je ni mogoče šteti za odločbo v enostavni stvari, obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje. Le-to mora biti ugotovljeno tako, da je možno presoditi, ali so razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v izreku, utemeljeni ali ne.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odstop terjatve s pogodbo (cesija)
1. Cesija je neobičajen način izterjave terjatve po 113. čl. ZPPSL, zato se obstoj subjektivne predpostavke izpodbijanja domneva.
2. Nadomestitev pravno nepravilnega razlogovanja na 1. stopnji s pravno pravilnim na 2. stopnji ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ampak pravilna uporaba materialnega prava.
Zastopnikovi pravni posli, sklenjeni v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, imajo pravni učinek neposredno nasproti zastopanemu, torej zavezujejo zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
ukrep tržnega inšpektorja - pravna podlaga - oblikovanje maloprodajne cene na določen dan
Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 - 18/88) in zakon o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) tržnega inšpektorja ne pooblaščata, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje - pojem - prostori za začasno prebivanje
Tožnici sporni prostor ni bil dodeljen kot imetnici stanovanjske pravice, ampak v skladu s pravilnikom o nastanitvi delavcev tožene stranke v personalnih prostorih. Za uporabo prostora je po pravilniku plačevala najemnino in ne stanarine. Ob dejstvu, da tožnica nima odločbe o dodelitvi stanovanja, kar določa za pridobitev stanovanjske pravice 10.člen ZSR, bi tožnica moralo dokazati, da sta pogodbeni stranki izvrševali pogodbo tako, da sta spremenili namembnost prostora iz prostora za nastanitev hotelskega personala, v stanovanje. Kaj takega pa tožeča stranka ni dokazala. Zato je sodišče pravilno uporabilo 2. odstavek 4.člena ZSR in štelo, da tožnica na spornem prostoru ni pridobila stanovanjske pravice.
dovoljenje za nabavo samokresa kot varnostnega orožja - opravičljiv razlog - nepredložitev dokazov
Ustanovitev podjetja sama zase še ne pomeni, da bi bil prosilec varnostnega orožja bolj izpostavljen konkretnim nevarnostim kot ostali občani, proti katerim bi se najprimerneje zavaroval z orožjem. Samokres ne spada med lovsko orožje, divjad pa je dovoljeno loviti samo z lovskim orožjem, zato pokončanje ranjene živali s samokresom ni opravičljiv razlog za nabavo takšnega orožja.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Kaznovani je iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj je odločbo organ druge stopnje v času njegove službene odsotnosti prejela njegova žena, po njegovi vrnitvi pa je takoj naslednji dan vložil to izredno pravno sredstvo in hkrati vložil tudi prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji
Tožnikov odhod v drugo državo zaradi služenja v tuji vojski pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Njegova vrnitev v Slovenijo zato ne pomeni nadaljevanja prejšnjega stanja, ampak novo, ki ga prehodna določba 40. člena zakona o državljanstvu ne rešuje.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dvom o poštenosti ali nepristranosti se lahko izrazi zoper posameznega sodnika in ne sodišče kot celoto. Uveljavljati ga je zato mogoče kot izločitveni razlog po 71. členu ZPP in ne kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega po 68. členu ZPP. Trajanje postopkov samo po sebi tudi ni razlog, ki bi ga Vrhovno sodišče brez dodatnih okoliščin smelo upoštevati.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nerazumljiv izrek
Če je izrek odločbe nerazumljiv, kot to uveljavlja zagovornik, je sicer lahko podana kršitev iz 11. točke 1. odst. 186. čl. zakona o prekrških, ki pa ne more biti uveljavljena v postopku za sodno varstvo.
davek na dobiček iz kapitala - določitev osnove za odmero davka - valorizacija vrednosti nepremičnine - pravna podlaga
Tožena stranka v utemeljitvi odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa obračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - preprečitev sklenitve najemne pogodbe
Po 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona se Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je tožnica kot lastnica ravnala v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da sklene najemno pogodbo, do sklenitve pa ni prišlo zaradi ravnanja toženk, ki nista omogočili pregleda stanovanja, na podlagi katerega bi stranke pred sklenitvijo pogodbe sestavile zapisnik o stanju stanovanja. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da bi si ob razlagi 2.odst. 159.čl. SZ, za kakršno se v tem postopku zavzema tožena stranka, lahko najemnik s svojim ravnanjem v nedogled podaljševal veljavnost prejšnjega (zanj ugodnejšega) zakona, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Ker uporabljata toženki stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, kakršno določa Stanovanjski zakon, je bilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev po 58.čl. tega zakona pravilno ugodeno.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - denacionalizacijski upravičenec
Pravni naslednik prejšnjega lastnika nacionaliziranega stavbnega zemljišča ne more zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, ker ni upravičenec po določbah zakona o denacionalizaciji.
davek na dobiček iz kapitala - valorizacija vrednosti prodane hiše - davčna osnova - neobrazložena odločba
Tožena stranka v utemeljitvi izpodbijane odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa izračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
1. Ni revizije zoper prvostopno odločbo, ki je postala pravnomočna že na tej stopnji. Obstoj ali neobstoj pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločbe s pritožbo na dovoljenost revizije ne vpliva.
2. Nagib je lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo. S tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (1. odstavek 51. člena ZOR), posel s tem preneha veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta dolžni to vrniti (4. odstavek 210. člena ZOR).
3. Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, na veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Ob sklenitvi pogodbe zaradi njih stranka ni bila v zmoti. Zato pogodba ni izpodbojna (111. člen ZOR). Njene razveljavitve ni mogoče zahtevati, ker je prenehala veljati. Pač pa je mogoče zahtevati vrnitev darila (glej pravno mnenje občne seje z dne 21. in 22.7.1987, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/87, str. 12).
ZTuj člen 23, 23/1.ZUP člen 160, 160/2, 209, 209/3.
odpoved začasnega prebivanja tujca v Sloveniji - razlogi - ugotovitveni postopek - pojem splošno znanega dejstva - prosti preudarek
Za samo odpoved prebivanja v RS zaradi razlogov varnosti ali obrambe države (1. odstavek 23. člena ZT), je potreben dokaz, da je oseba, ki je bila v tem času aktivna vojaška oseba JA, tudi dejansko sodelovala v agresiji na R Slovenijo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
ZBP člen 5, 62.ObrZ člen 13. ZTI člen 9, 9/3-2, 10, 10/2.ZPod člen 147.ZUP člen 263, 263/1-1, 280, 287.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja trgovske dejavnosti - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava potrdila prvostopnega organa (odločbe) po nadzorstveni pravici - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu poslovnih prostorov je le, da ugotovi, ali ti prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega upravnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.