Po določilu 2. odstavka 58. člena ZTLR je eden izmed razlogov za prenehanje stvarne služnosti tudi, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari. Za oceno, ali je do takih sprememb dejansko prišlo, pa je potrebno ugotoviti in upoštevati način izvrševanja oz. vsebino priposestvovane služnostne pravice pravnega prednika, nato ugotoviti, kako je novi lastnik (toženec) izkoriščal kupljeno parcelo in šele nato, kako je vplivala fizična združitev njegovih drugih dveh parcel na to izkoriščanje.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - revizijski razlogi - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati
Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Zato morajo biti dejstva, iz katerih izhaja, da materialno pravo stranki (pri sodbi zaradi izostanka toženi stranki) ne priznava prostega razpolaganja z zahtevki (3. odst. 3. člena ZPP), razvidna iz tožbenih navedb ali iz dokazov, ki jih je tožbi priložil tožnik, ali pa morajo biti splošno znana (4. in 5. točka 2. odst. 332. člena ZPP), da lahko sodišče na podlagi 2. odst. 332. člena ZPP odkloni izdajo sodbe zaradi izostanka.
Zastopnikovi pravni posli, sklenjeni v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, imajo pravni učinek neposredno nasproti zastopanemu, torej zavezujejo zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
dovoljenje za nabavo samokresa kot varnostnega orožja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokler niso razčiščene vse okoliščine, v katerih prosilec dovoljenja za nabavo orožja živi in opravlja dejavnost, ni mogoče zaključiti, da prosilec nima opravičenih razlogov za nabavo orožja.
dovoljenje za nabavo samokresa kot varnostnega orožja - opravičljiv razlog - nepredložitev dokazov
Ustanovitev podjetja sama zase še ne pomeni, da bi bil prosilec varnostnega orožja bolj izpostavljen konkretnim nevarnostim kot ostali občani, proti katerim bi se najprimerneje zavaroval z orožjem. Samokres ne spada med lovsko orožje, divjad pa je dovoljeno loviti samo z lovskim orožjem, zato pokončanje ranjene živali s samokresom ni opravičljiv razlog za nabavo takšnega orožja.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - denacionalizacijski upravičenec
Pravni naslednik prejšnjega lastnika nacionaliziranega stavbnega zemljišča ne more zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, ker ni upravičenec po določbah zakona o denacionalizaciji.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nerazumljiv izrek
Če je izrek odločbe nerazumljiv, kot to uveljavlja zagovornik, je sicer lahko podana kršitev iz 11. točke 1. odst. 186. čl. zakona o prekrških, ki pa ne more biti uveljavljena v postopku za sodno varstvo.
1. Ni revizije zoper prvostopno odločbo, ki je postala pravnomočna že na tej stopnji. Obstoj ali neobstoj pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločbe s pritožbo na dovoljenost revizije ne vpliva.
2. Nagib je lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo. S tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (1. odstavek 51. člena ZOR), posel s tem preneha veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta dolžni to vrniti (4. odstavek 210. člena ZOR).
3. Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, na veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Ob sklenitvi pogodbe zaradi njih stranka ni bila v zmoti. Zato pogodba ni izpodbojna (111. člen ZOR). Njene razveljavitve ni mogoče zahtevati, ker je prenehala veljati. Pač pa je mogoče zahtevati vrnitev darila (glej pravno mnenje občne seje z dne 21. in 22.7.1987, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/87, str. 12).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Funkcija vodje kazenskega oddelka, ki jo opravlja zakonita zastopnica tožnikov pri sodišču, ki je pristojno za reševanje pritožbe v tej zadevi, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta kot posledica nadaljevanja del
Ker je tožeča stranka še po prejemu odločbe o ustavitvi gradnje z deli nadaljevala, je zakonita odločba tožene stranke o odstranitvi objekta. Obseg nadaljevanih del za tako odločitev ni bistven.
pridobitev - državljan druge republike - večkrat pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožba je bila zavrnjena, ker so pri tožeči stranki bili podani razlogi, da njen sprejem predstavlja nevarnost za javni red države. (Tožeča stranka je bila štirikrat pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, med drugim tudi za kaznivo dejanje umora).
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na paragraf 1500 ODZ, po katerem uživa varstvo tisti, ki pridobi stvar v zaupanju v zemljiško knjigo, preden je s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. V konkretnem primeru tožena stranka ni pridobila sporne nepremičnine s pravnim poslom. Po lastnih navedbah so postale nepremičnine družbena lastnina v zapuščinskem postopku po pok. A.Š., ko so se dediči odpovedali dedovanju (čl.8 in 233 tedaj veljavnega Zakona o dedovanju). Pri takem položaju pa tožena stranka napram tožniku ni mogla pridobiti več pravic, kot bi jih imeli zapustnikovi dediči.
davek na dobiček iz kapitala - valorizacija vrednosti prodane hiše - davčna osnova - neobrazložena odločba
Tožena stranka v utemeljitvi izpodbijane odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa izračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožnik lastnik sporne parcele št. 59, katero ima v posesti toženec. Zato je odločitev sodišč, ki sta ugodili zahtevku na izročitev zemljišča, v skladu z določbo 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Nepremičnina parc.št. 59 je bila identificirana na kraju samem s pomočjo sodnega izvedenca. Toženčeve revizijske navedbe, da gre dejansko za parcelo št. 58, pomenijo izpodbijanje dejanske ugotovitve.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Kaznovani je iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj je odločbo organ druge stopnje v času njegove službene odsotnosti prejela njegova žena, po njegovi vrnitvi pa je takoj naslednji dan vložil to izredno pravno sredstvo in hkrati vložil tudi prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji
Tožnikov odhod v drugo državo zaradi služenja v tuji vojski pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Njegova vrnitev v Slovenijo zato ne pomeni nadaljevanja prejšnjega stanja, ampak novo, ki ga prehodna določba 40. člena zakona o državljanstvu ne rešuje.