ZTuj člen 23, 23/1.ZUP člen 160, 160/2, 209, 209/3.
odpoved začasnega prebivanja tujca v Sloveniji - razlogi - ugotovitveni postopek - pojem splošno znanega dejstva - prosti preudarek
Za samo odpoved prebivanja v RS zaradi razlogov varnosti ali obrambe države (1. odstavek 23. člena ZT), je potreben dokaz, da je oseba, ki je bila v tem času aktivna vojaška oseba JA, tudi dejansko sodelovala v agresiji na R Slovenijo.
davek na dobiček iz kapitala - določitev osnove za odmero davka - valorizacija vrednosti nepremičnine - pravna podlaga
Tožena stranka v utemeljitvi odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa obračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
pridobitev - državljan druge republike - aktivni sodelavec varnostnega organa JA - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
V odločbi, izdani po prostem preudarku, je treba navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine, ki utemeljeno kažejo na to, da bo pridobitev državljanstva RS pomenila nevarnost za obrambo države.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dvom o poštenosti ali nepristranosti se lahko izrazi zoper posameznega sodnika in ne sodišče kot celoto. Uveljavljati ga je zato mogoče kot izločitveni razlog po 71. členu ZPP in ne kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega po 68. členu ZPP. Trajanje postopkov samo po sebi tudi ni razlog, ki bi ga Vrhovno sodišče brez dodatnih okoliščin smelo upoštevati.
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa mora v izreku vsebovati podatke o osebi, zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, njihovo kulturo in površino (2. odstavek 208. člena ZUP). Če upravni spisi nimajo vseh podatkov iz 16. in 17. člena ZR, sodišče ne more ugotoviti, ali je splošni interes res podan.
Kolikor je toženec štel, da so na njegovi strani podane take okoliščine, da svojih zakonitih obveznosti do tožnice ne more izpolnjevati, bi moral o tem predložiti sodišču zanesljive dokaze. Zaradi njegovega stališča, da je dokazno breme le na strani tožeče stranke, in zaradi menjavanja zaposlitve, je bilo izvajanje dokazov otežkočeno in dolgotrajno, tako da je postopek trajal več let. Sodišči prve in druge stopnje sta končno splošne toženčeve premoženjske razmere toliko ugotovili, da je bilo mogoče zanesljivo odločiti o zvišanju preživnine. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč o toženčevih ugodnih premoženjskih razmerah, ki mu omogočajo tudi plačevanje zvišane preživnine.
ZBP člen 5, 62.ObrZ člen 13. ZTI člen 9, 9/3-2, 10, 10/2.ZPod člen 147.ZUP člen 263, 263/1-1, 280, 287.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja trgovske dejavnosti - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava potrdila prvostopnega organa (odločbe) po nadzorstveni pravici - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu poslovnih prostorov je le, da ugotovi, ali ti prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega upravnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.
ZDen člen 3, 3/1-8, 4, 5. ZNZGP člen 7, 7a.ZUP člen 12, 125, 125/2.
denacionalizacija premoženja - tujec kot denacionalizacijski upravičenec - pogoji za uvedbo postopka
Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije glede na določbe 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - razmejitev med obema oblikama škode
Telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti sta, sicer dve različni obliki škod, ki pa se glede posameznih elementov stikata oz. prepletata. Posebej v primeru, ko določene fizične bolečine vplivajo na zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sum, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede trajanja in intenzitete glavobolov in razveljavitev prvostopne sodbe glede ene oblike škode, bi ob pravilnem materialnopravnem izhodišču terjala razveljavitev prvostopne sodbe glede obeh.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - preprečitev sklenitve najemne pogodbe
Po 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona se Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je tožnica kot lastnica ravnala v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da sklene najemno pogodbo, do sklenitve pa ni prišlo zaradi ravnanja toženk, ki nista omogočili pregleda stanovanja, na podlagi katerega bi stranke pred sklenitvijo pogodbe sestavile zapisnik o stanju stanovanja. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da bi si ob razlagi 2.odst. 159.čl. SZ, za kakršno se v tem postopku zavzema tožena stranka, lahko najemnik s svojim ravnanjem v nedogled podaljševal veljavnost prejšnjega (zanj ugodnejšega) zakona, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Ker uporabljata toženki stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, kakršno določa Stanovanjski zakon, je bilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev po 58.čl. tega zakona pravilno ugodeno.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve - absolutni zastaralni rok - nastanek škode - nastop škodnega dogodka
Ni pravilno šteti, da je dan škodnega dogodka tudi dan nastanka škode, ne da bi se natančno ugotovilo, katera škoda je nastala takoj in katera kasneje. Absolutno zastaranje odškodninskih terjatev po drugem odst. 376. čl. ZOR teče od tedaj, ko je škoda nastala. To pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - pravna podlaga za ukrep
Če se društvo ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo, se za ta del dejavnosti uporabljajo predpisi, ki veljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska dejavnost pa se sme opravljati, če so izpolnjeni pogoji za njeno opravljanje.
Predpisani bolniški stalež predstavlja oviro za delo in obenem dokaz, da tisti, ki mu je stalež odobren, ni sposoben za delo. Kdor trdi drugače, mora to tudi dokazati. Tožnik med postopkom ni ne trdil ne dokazal, da je toženka sposobna za neko konkretno pridobitno delo. Enako velja za trditev, da toženka prejema višjo pokojnino. Sodišče je imelo na razpolago podatke iz uradne evidence pristojnega organa, tožnik pa nepravilnosti podatkov ni uspel dokazati. Tudi v tem primeru je bilo dokazno breme na njegovi strani.
ZOR drugačnega načina valorizacije dolgovane vsote domačega denarja, kot jo vsebujejo zamudne obresti po novelah ZOR iz leta 1985 (Ur.l. SFRJ 39/85) in 1989 (Ur.l. SFRJ 57/89), ne pozna. Le v tem obsegu je ZOR odstopil od načela denarnega nominalizma (394. čl. ZOR). Denarne obresti so po splošnem pojmovanju pravne teorije civilni plodovi. Slednji so korist, ki jo prinaša okoriščencu denar in ki jo ZOR v 214. čl. opredeljuje kot zamudne obresti. Kakšne drugačne koristi, ki bi jo prinašal denar, ZOR ne pozna. Zato je izključena kumulacija obeh kategorij koristi iz 214. čl. ZOR.
CZ člen 202, 202/1, 202/2, 249, 249/2, 299, 299/2, 300.ZUP člen 9.
tranzit blaga - posledica opustitve prodaje blaga namembni carinarnici - prosta presoja dokazov
Carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90), ki se v R Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo stranke v carinskem postopku upoštevati, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prost promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2, odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici (1. odstavek 202. člena), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen).
O reviziji tožene stranke revizijsko sodišče do dneva prejema umika še ni odločilo. Zato je izdalo samo sklep, s katerim je umik revizije vzelo na znanje.
ZDen člen 24, 29, 29/2, 30, 60.ZUP člen 49, 223, 223/1, 239, 239/1.
vrnitev poslovnih prostorov - najemnik poslovnih prostorov kot stranka v denacionalizacijskem postopku
Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje.
ZUN člen 51, 62. ZCES člen 8, 12, 80.ZUP člen 263, 263/2, 264, 264/4.
priglasitev del - pravna podlaga - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Ali za priglašena dela na obstoječi trasi poti med dvema naseljema zadostuje priglasitev po 62. členu ZUN, ni mogoče presojati samo z vidika tega zakona, ne da bi bile upoštevane določbe zakona o cestah, ki posebej ureja, kaj se šteje za obnovo in vzdrževanje cest.