ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta kot posledica nadaljevanja del
Ker je tožeča stranka še po prejemu odločbe o ustavitvi gradnje z deli nadaljevala, je zakonita odločba tožene stranke o odstranitvi objekta. Obseg nadaljevanih del za tako odločitev ni bistven.
pridobitev - državljan druge republike - večkrat pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožba je bila zavrnjena, ker so pri tožeči stranki bili podani razlogi, da njen sprejem predstavlja nevarnost za javni red države. (Tožeča stranka je bila štirikrat pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, med drugim tudi za kaznivo dejanje umora).
pridobitev - državljan druge republike - aktivni sodelavec varnostnega organa JA - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
V odločbi, izdani po prostem preudarku, je treba navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine, ki utemeljeno kažejo na to, da bo pridobitev državljanstva RS pomenila nevarnost za obrambo države.
Kolikor je toženec štel, da so na njegovi strani podane take okoliščine, da svojih zakonitih obveznosti do tožnice ne more izpolnjevati, bi moral o tem predložiti sodišču zanesljive dokaze. Zaradi njegovega stališča, da je dokazno breme le na strani tožeče stranke, in zaradi menjavanja zaposlitve, je bilo izvajanje dokazov otežkočeno in dolgotrajno, tako da je postopek trajal več let. Sodišči prve in druge stopnje sta končno splošne toženčeve premoženjske razmere toliko ugotovili, da je bilo mogoče zanesljivo odločiti o zvišanju preživnine. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč o toženčevih ugodnih premoženjskih razmerah, ki mu omogočajo tudi plačevanje zvišane preživnine.
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa mora v izreku vsebovati podatke o osebi, zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, njihovo kulturo in površino (2. odstavek 208. člena ZUP). Če upravni spisi nimajo vseh podatkov iz 16. in 17. člena ZR, sodišče ne more ugotoviti, ali je splošni interes res podan.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožnik lastnik sporne parcele št. 59, katero ima v posesti toženec. Zato je odločitev sodišč, ki sta ugodili zahtevku na izročitev zemljišča, v skladu z določbo 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Nepremičnina parc.št. 59 je bila identificirana na kraju samem s pomočjo sodnega izvedenca. Toženčeve revizijske navedbe, da gre dejansko za parcelo št. 58, pomenijo izpodbijanje dejanske ugotovitve.
ZDen člen 3, 3/1-8, 4, 5. ZNZGP člen 7, 7a.ZUP člen 12, 125, 125/2.
denacionalizacija premoženja - tujec kot denacionalizacijski upravičenec - pogoji za uvedbo postopka
Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije glede na določbe 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - razmejitev med obema oblikama škode
Telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti sta, sicer dve različni obliki škod, ki pa se glede posameznih elementov stikata oz. prepletata. Posebej v primeru, ko določene fizične bolečine vplivajo na zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sum, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede trajanja in intenzitete glavobolov in razveljavitev prvostopne sodbe glede ene oblike škode, bi ob pravilnem materialnopravnem izhodišču terjala razveljavitev prvostopne sodbe glede obeh.
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na paragraf 1500 ODZ, po katerem uživa varstvo tisti, ki pridobi stvar v zaupanju v zemljiško knjigo, preden je s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. V konkretnem primeru tožena stranka ni pridobila sporne nepremičnine s pravnim poslom. Po lastnih navedbah so postale nepremičnine družbena lastnina v zapuščinskem postopku po pok. A.Š., ko so se dediči odpovedali dedovanju (čl.8 in 233 tedaj veljavnega Zakona o dedovanju). Pri takem položaju pa tožena stranka napram tožniku ni mogla pridobiti več pravic, kot bi jih imeli zapustnikovi dediči.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Funkcija vodje kazenskega oddelka, ki jo opravlja zakonita zastopnica tožnikov pri sodišču, ki je pristojno za reševanje pritožbe v tej zadevi, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP
V konkretnem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna novela ZPP iz leta 1982 in prehodne določbe ZPP iz leta 1977. Tožba je bila vložena pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1977, ki je revizijo opredelil kot izredno pravno sredstvo.
ZDen člen 24, 29, 29/2, 30, 60.ZUP člen 49, 223, 223/1, 239, 239/1.
vrnitev poslovnih prostorov - najemnik poslovnih prostorov kot stranka v denacionalizacijskem postopku
Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje.
ZUN člen 51, 62. ZCES člen 8, 12, 80.ZUP člen 263, 263/2, 264, 264/4.
priglasitev del - pravna podlaga - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Ali za priglašena dela na obstoječi trasi poti med dvema naseljema zadostuje priglasitev po 62. členu ZUN, ni mogoče presojati samo z vidika tega zakona, ne da bi bile upoštevane določbe zakona o cestah, ki posebej ureja, kaj se šteje za obnovo in vzdrževanje cest.
Predpisani bolniški stalež predstavlja oviro za delo in obenem dokaz, da tisti, ki mu je stalež odobren, ni sposoben za delo. Kdor trdi drugače, mora to tudi dokazati. Tožnik med postopkom ni ne trdil ne dokazal, da je toženka sposobna za neko konkretno pridobitno delo. Enako velja za trditev, da toženka prejema višjo pokojnino. Sodišče je imelo na razpolago podatke iz uradne evidence pristojnega organa, tožnik pa nepravilnosti podatkov ni uspel dokazati. Tudi v tem primeru je bilo dokazno breme na njegovi strani.
ZOR drugačnega načina valorizacije dolgovane vsote domačega denarja, kot jo vsebujejo zamudne obresti po novelah ZOR iz leta 1985 (Ur.l. SFRJ 39/85) in 1989 (Ur.l. SFRJ 57/89), ne pozna. Le v tem obsegu je ZOR odstopil od načela denarnega nominalizma (394. čl. ZOR). Denarne obresti so po splošnem pojmovanju pravne teorije civilni plodovi. Slednji so korist, ki jo prinaša okoriščencu denar in ki jo ZOR v 214. čl. opredeljuje kot zamudne obresti. Kakšne drugačne koristi, ki bi jo prinašal denar, ZOR ne pozna. Zato je izključena kumulacija obeh kategorij koristi iz 214. čl. ZOR.
začasen uvoz in izvoz blaga - podaljšanje roka za izvoz
Carinarnica je utemeljeno zavrnila podaljšanje roka za vrnitev blaga v tujino za začasno uvoženo blago, ker uvoznik ni plačal sorazmernega dela carine, skladno z določbo 314. člena CZ.
osebno delovno dovoljenje - pogoji za pridobitev - rok za vložitev zahtevka
Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92) v 3. odstavku 23. člena ne določa materialnega prekluzivnega roka, temveč pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja oz. ohranitev delovnega razmerja (1. odstavek 26. člena). To pomeni, da je pogoj izpolnjen tudi, če je bila prošnja pravočasno oddana sicer nepristojnemu upravnemu organu.