CZ člen 202, 202/1, 202/2, 249, 249/2, 299, 299/2, 300.ZUP člen 9.
tranzit blaga - posledica opustitve prodaje blaga namembni carinarnici - prosta presoja dokazov
Carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90), ki se v R Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo stranke v carinskem postopku upoštevati, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prost promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2, odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici (1. odstavek 202. člena), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen).
O reviziji tožene stranke revizijsko sodišče do dneva prejema umika še ni odločilo. Zato je izdalo samo sklep, s katerim je umik revizije vzelo na znanje.
ZPP (1977) člen 12, 12/1. ZTLR člen 37.SZ člen 58, 147, 147/1, 159, 159/2.
predhodno vprašanje - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
V nepravdnem postopku so bile s pravnomočnim sklepom pristojnega sodišča rešena vsa vprašanja, ki opredeljujejo pravna razmerja med tožečo in toženo stranko. Zato sodišče o tem ne more ponovno odločati.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje spremenilo prvostopno ugotovitev o vidljivosti glede na svetlobo ob nesreči, je utemeljen. Sprememba nima podlage v 373. čl. ZPP in je torej uveljavljeni revizijski razlog bistvene kršitve določb ZPP podan.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je na prvi stopnji odločal sodnik pritožbenega sodišča, ki je pristojno za odločanje o vloženi pritožbi tožeče stranke, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP.
ZZad člen 67.ZDen člen 54, 54/1-3.ZUP člen 1, 17, 17/1.
vrnitev podržavljenega premoženja kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic - pravna podlaga - pogoji - stvarno pristojen organ - upravna stvar
Za vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno kreditni zadrugi, so pristojni upravni organi in ne sodišče. Pri vračanju premoženja se smiselno uporabljajo določbe zakona o denacionalizaciji.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - pravna podlaga za ukrep
Če se društvo ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo, se za ta del dejavnosti uporabljajo predpisi, ki veljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska dejavnost pa se sme opravljati, če so izpolnjeni pogoji za njeno opravljanje.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - ponovno odločanje
ZSR ni predvideval možnosti ponovnega odločanja med razvezanima zakoncema o vprašanju, kdo izmed njiju bo po razvezi zakonske zveze obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno.
pridobitev - državljan druge republike - pavšalne navedbe, da je bila oseba obsojena za številna kazniva dejanja in prekrške - oseba nevarna za javni red - neobrazložena odločba
Ni mogoče preizkusiti pravilnosti ocene, da bi sprejem določene osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, če v odločbi ni konkretno navedeno, kdaj je bila obsojena, za kakšna kazniva dejanja in prekrške ter kakšne kazni so ji bile izrečene.
Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi lahko upravni organ pravno razmerje, urejeno s pravnomočno upravno odločbo, spremeni oziroma razveljavi le v primerih in po postopku, določenim z zakonom (158. člen Ustave RS). Tak primer je med drugim določen v 7. odstavku 222. člena CZ (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90) ali v 2. odstavku 263. člena ZUP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odgovornost - izključna krivda enega imetnika vozila - sosporništvo - povzročitelj škode in zavarovalnica
Pravno odločilno je, da je tožnik pred nesrečo pravilno vozil po svojem voznem pasu in je bila cesta dovolj široka za varno srečanje z vozilom toženca, če bi tudi on pravilno vozil po svojem voznem pasu. Povprečnemu šoferju ni mogoče nalagati neke posebne pozornosti niti kakšnih posebnih vozniških spretnosti. Zadošča, da je vozil pravilno. Vožnja toženca po nasprotnikovem voznem pasu z dolgimi lučmi in v okoliščinah, kakršne so bile v času nesreče na cesti, ni bila pravilna. V razmerju do tožnika je predstavljala takšno oviro na cesti, da ji povprečen šofer ni dolžan biti kos.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve - absolutni zastaralni rok - nastanek škode - nastop škodnega dogodka
Ni pravilno šteti, da je dan škodnega dogodka tudi dan nastanka škode, ne da bi se natančno ugotovilo, katera škoda je nastala takoj in katera kasneje. Absolutno zastaranje odškodninskih terjatev po drugem odst. 376. čl. ZOR teče od tedaj, ko je škoda nastala. To pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
splošni interes - skladnost interesa z družbenim oz. izvedbenim aktom - neobrazložena odločba
Ni bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, ali je tožena stranka ugotovila splošni interes za rekonstrukcijo križišča. Tožena stranka ni navedla, v katerem delu besedila družbenega plana je navedena rekonstrukcija križišča. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20163
ZKP člen 427, 427-1. KZS člen 63, 63/1, 63/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Ugrabljena po 63. členu KZ RS oseba je lahko tudi storilčev otrok, saj ni pomembno, da ima storilec pravice in dolžnosti do otroka, kajti z ugrabitvijo otroka z namenom izsiljevanja, uresniči vse znake tega kaznivega dejanja.
sprejem v državljanstvo - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - prosti preudarek
Če upravni organ, ko ugotovi, da je prosilec za sprejem v državljanstvo RS pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in bi zato njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red, uporabi diskrecijsko pravico in prosilcu zavrne prošnjo za sprejem v državljanstvo RS, je taka odločitev v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20159
ZKP člen 427, 365, 365-1. Ustavni zakon (Ur. l. RS št. 33/91) člen 1. KZJ člen 249, 249/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo
Pravnomočna sodba se povsem pravilno opira na določbe kazenskega zakona SFRJ, med drugim tudi na določbo o kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 249. člena tega zakona, seveda ob taki njegovi uporabi, določeni v 1. odstavku 20. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, da se pri označbi meje kot zakonskega znaka kaznivega dejanja namesto meje SFRJ upošteva meja Republike Slovenije.
Dejstvo, da je po ustavnem zakonu za izvedbo ustave RS s 1.1.1994 potekel rok za uskladitev predpisov z ustavo RS, ne pomeni, da z iztekom tega roka ne postanejo vsi prejšnji predpisi na splošno neveljavni, marveč samo preneha omejitev iz 2. odstavka ustavnega zakona, da glede takih predpisov v določenem roku ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Določbe 29. člena ustave Republike Slovenije, po kateri mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja med drugimi pravicami tudi "zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist", nikakor ni mogoče razumeti tako, da bi bila ta pravica kršena v vsakem primeru, če sodišče ne bi brezpogojno sprejelo posameznega dokaznega predloga obrambe. Te pravice pač ni mogoče zagotavljati brez upoštevanja izvedljivosti in uporabnosti dokazov - nasploh ter v posamičnem primeru - za ugotavljanje odločilnih dejstev, razen tega pa s to pravico tudi še ne more biti odvzeto pooblastilo sodišču, da odloča, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20147
ZKP člen 365, 365-4, 427, 427-1. KZS člen 52, 52/1, 52/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - posebno huda telesna poškodba
V opisu kaznivega dejanja je razvidno, da je obsojenec oškodovanko tako hudo poškodoval, da je bilo zaradi tega v nevarnosti njeno življenje, dejanski potek dogodkov po poškodbi pa je tudi privedel do smrti oškodovanke, zato je pravilna pravna opredelitev obsojenčevega ravnanja po 52. členu KZS.