stavbna zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice na zemljišču s pravico uporabe - denacionalizacijski upravičenec
Določba 31. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) je jasna in je ni mogoče tolmačiti tako, da dopušča vzpostavitev lastninske pravice tudi v primerih, ko ima pravico uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču oseba, ki ni upravičenec po tem zakonu.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva ali novi dokazi
Utemeljenost revizije pa dokazuje tožena stranka v revizijskem postopku le še s trditvijo, da je bil zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino parc. št. 240, ki je vpisana pri vl. št. 8, ki naj bi dokazoval, da je ta nepremičnina v zasebni lasti, sodišču predložen šele v obnovitvenem postopku. Kot sta ugotovili nižji sodišči, pa ta trditev tožene stranke ni točna. Da je nepremičnina parc. št. 240, vl. št. 8 v zasebni lasti, je tožena stranka zatrjevala že na obravnavi dne 23.8.1991 (list. št. 38 pravdnega spisa opr. št. P), že na tej obravnavi pa je sodišču tudi predložila zemljiškoknjižni izpisek za navedeno nepremičnino. Zemljiškoknjižnega izpiska, na katerega se tožena stranka v reviziji sklicuje (nanj pa se je sklicevala tudi v obnovitvenem postopku) zato, kot sta pravilno zaključili tudi obe nižji sodišči, ni mogoče šteti za nov dokaz v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
predmet denacionalizacije - vrnitev premoženja - podlaga za vrnitev premoženja
Zakon o denacionalizaciji (1. člen ZDen, Uradni list RS št. 27/91) ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu. Premoženje, ki ga zahteva predlagateljica, ni prišlo v državno last na podlagi nobenega predpisa oz. načina, ki ga predvideva ZDen. Prehod premoženja oz. pridobitev premoženja, ki ima pravni naslov v pravnomočni sodbi, katera ni bila razveljavljena, pa ne more biti predmet postopka za denacionalizacijo.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi
Ker si v konkretnem primeru tožeča stranka iz nasprotne tožbe z oceno vrednosti spornega predmeta ni zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V 68. členu ZPP je določeno, da lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je predlog vložen tudi proti v.d. vodji Temeljnega sodišča v X., enote v ... pa je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo.
Tožnik v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedel. S sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki vloženo tožbo vrnilo v popravo in v navedenem sklepu med ostalim tudi navedlo, da naj tožnik v popravljeni tožbi opredeli tudi vrednost spornega predmeta. V popravljeni tožbi tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Revizija zato ni dovoljena.
ZUP člen 68, 68/1. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4, 4/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - umik zahtevka - nejasna vloga - kršitev postopka
Če je strankina vloga o umiku zahteve nejasna oz. nepopolna, mora upravni organ s takšno vlogo ravnati v smislu določbe 1. odstavka 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - valutna klavzula - čas izpolnitve obveznosti - plačilo s posredovanjem banke
Kadar je dogovorjeno plačilo dolga s posredovanjem denarne ustanove (318. čl. ZOR), je plačilo izvršeno, ko na upnikov račun nakazilo prispe; ob dogovorjeni valutni klavzuli se tedaj upošteva tečaj, ki je veljal ob prispetju nakazila.
Javnemu redu Republike Slovenije nasprotuje stališče, po katerem bi bilo mogoče zahtevati izpolnitev obveznosti v tuji valuti proti domači fizični osebi.
Dedni dogovor, sklenjen po smrti izvrševalke, ki se na izročeno premoženje, o katerem teče pravda, ne nanaša, velja le glede v njem omenjenega obsega zapuščine; zato glede izročenega premoženja ni mogoče kasneje uporabiti določila 221. čl. ZD o pozneje najdenem premoženju.
Sama okoliščina, da obstaja možnost, da bi lahko tožnici kot toženkini sestri po njeni smrti postali dedinji, ne zadošča, da bi kot zainteresirani osebi uveljavljali ničnost pogodbe, ki jo je sklenila toženka. Tožena stranka ima tako prav, ko trdi, da tožeča stranka v tej zadevi ni aktivno legitimirana.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Strankino nezadovoljstvo z vodenjem zadeve predsednice senata in izražanje suma o nepristranosti, ne predstavljata tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če tožeča stranka izločuje predsednico senata, bo o tem odločil predsednik sodišča v mejah svojih pooblastil. Če pa meni, da so bile kršene določbe ZPP, pa bo to lahko uveljavljala v pravnem sredstvu.
vozniško dovoljenje - podaljšanje vozniškega dovoljenja tujcu - pogoji - vpliv stalnega oziroma začasnega prebivališča tujca na določitev stvarno pristojnega organa za odločanje
Ker vozniško dovoljenje izda oz. podaljša občinski upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima upravičenec stalno prebivališče oz. začasno več kot 6 mesecev, če v Sloveniji nima stalnega prebivališča, tujcu, ki si v Sloveniji ni uredil stalnega oz. začasnega prebivanja, ni mogoče podaljšati vozniškega dovoljenja.
reševanje upravnega spora brez upravnih spisov - državljanstvo - pridobitev
Če v odločbi o državljanstvu ni navedeno, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka ugotovila, da tožnik dejansko ne živi v R Sloveniji, tožena stranka pa sodišču ni dostavila upravnih spisov, sodišče ne more presoditi, ali je odločba tožene stranke zakonita.
Stranke so v obligacijskih razmerjih dolžne izpolnjevati svoje obveznosti (17.člen ZOR) in le zakon lahko določi, kdaj se utemeljeno brani izpolniti s pogodbo prevzeto obveznost. Ker je po ugotovitvah nižjih sodišč tožena stranka z neizpolnitvijo dednega dogovora povzročila, da je najemnik strojev odstopil od pogodbe s tožnico, je sodišče pravilno obsodilo toženo stranko na plačilo odškodnine (189.člen ZOR v zvezi z 269.členom ZOR).
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01036
ZPSPP člen 37.
odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnih prostorih
Predlagateljica je prenesla na nasprotnega udeleženca pravico uporabe na poslovnih prostorih na podlagi tedaj veljavnega 37.čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l.SRS, št. 18/74). Odškodnina za prenos pravice uporabe je bila pravilno določena v višini ugotovljenih neamortiziranih investicij. Uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni podan.