reševanje upravnega spora brez upravnih spisov - državljanstvo - pridobitev
Če v odločbi o državljanstvu ni navedeno, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka ugotovila, da tožnik dejansko ne živi v R Sloveniji, tožena stranka pa sodišču ni dostavila upravnih spisov, sodišče ne more presoditi, ali je odločba tožene stranke zakonita.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V 68. členu ZPP je določeno, da lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je predlog vložen tudi proti v.d. vodji Temeljnega sodišča v X., enote v ... pa je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo.
Tožnik v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedel. S sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki vloženo tožbo vrnilo v popravo in v navedenem sklepu med ostalim tudi navedlo, da naj tožnik v popravljeni tožbi opredeli tudi vrednost spornega predmeta. V popravljeni tožbi tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Revizija zato ni dovoljena.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po 2.odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku ni revizije v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Ta znesek je po zadnji noveli ZPP od 5.12.1992 dalje 80.000,00 SIT. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek dokončno oblikovala na obravnavi dne 7.12.1992. Ker zneski, ki so bili naloženi posameznim tožencem v plačilo s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ne presegajo 80.000,00 SIT, revizija tožencev ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
Stranke so v obligacijskih razmerjih dolžne izpolnjevati svoje obveznosti (17.člen ZOR) in le zakon lahko določi, kdaj se utemeljeno brani izpolniti s pogodbo prevzeto obveznost. Ker je po ugotovitvah nižjih sodišč tožena stranka z neizpolnitvijo dednega dogovora povzročila, da je najemnik strojev odstopil od pogodbe s tožnico, je sodišče pravilno obsodilo toženo stranko na plačilo odškodnine (189.člen ZOR v zvezi z 269.členom ZOR).
Javnemu redu Republike Slovenije nasprotuje stališče, po katerem bi bilo mogoče zahtevati izpolnitev obveznosti v tuji valuti proti domači fizični osebi.
Dedni dogovor, sklenjen po smrti izvrševalke, ki se na izročeno premoženje, o katerem teče pravda, ne nanaša, velja le glede v njem omenjenega obsega zapuščine; zato glede izročenega premoženja ni mogoče kasneje uporabiti določila 221. čl. ZD o pozneje najdenem premoženju.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - obrtnik z odjavljeno obrtjo kot upravičenec do nadomestila
Do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ni upravičen obrtnik, ki je odjavil opravljanje obrtne dejavnosti, čeprav je dosegal dobiček, ki mu je zagotavljal socialno varnost.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01036
ZPSPP člen 37.
odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnih prostorih
Predlagateljica je prenesla na nasprotnega udeleženca pravico uporabe na poslovnih prostorih na podlagi tedaj veljavnega 37.čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l.SRS, št. 18/74). Odškodnina za prenos pravice uporabe je bila pravilno določena v višini ugotovljenih neamortiziranih investicij. Uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni podan.
pridobitev - naturalizacija - državljan druge republike - obsojena oseba - oseba nevarna za javni red države
Pri uporabi 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/1-I) ni pravno pomembno, ali je prosilec za sprejem v državljanstvo po 40. členu tega zakona storil kazniva dejanja v bivši SFRJ ali v Republiki Sloveniji po njeni osamosvojitvi.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva ali novi dokazi
Utemeljenost revizije pa dokazuje tožena stranka v revizijskem postopku le še s trditvijo, da je bil zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino parc. št. 240, ki je vpisana pri vl. št. 8, ki naj bi dokazoval, da je ta nepremičnina v zasebni lasti, sodišču predložen šele v obnovitvenem postopku. Kot sta ugotovili nižji sodišči, pa ta trditev tožene stranke ni točna. Da je nepremičnina parc. št. 240, vl. št. 8 v zasebni lasti, je tožena stranka zatrjevala že na obravnavi dne 23.8.1991 (list. št. 38 pravdnega spisa opr. št. P), že na tej obravnavi pa je sodišču tudi predložila zemljiškoknjižni izpisek za navedeno nepremičnino. Zemljiškoknjižnega izpiska, na katerega se tožena stranka v reviziji sklicuje (nanj pa se je sklicevala tudi v obnovitvenem postopku) zato, kot sta pravilno zaključili tudi obe nižji sodišči, ni mogoče šteti za nov dokaz v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi
Ker si v konkretnem primeru tožeča stranka iz nasprotne tožbe z oceno vrednosti spornega predmeta ni zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
vozniško dovoljenje - podaljšanje vozniškega dovoljenja tujcu - pogoji - vpliv stalnega oziroma začasnega prebivališča tujca na določitev stvarno pristojnega organa za odločanje
Ker vozniško dovoljenje izda oz. podaljša občinski upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima upravičenec stalno prebivališče oz. začasno več kot 6 mesecev, če v Sloveniji nima stalnega prebivališča, tujcu, ki si v Sloveniji ni uredil stalnega oz. začasnega prebivanja, ni mogoče podaljšati vozniškega dovoljenja.
ZUP člen 68, 68/1. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4, 4/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - umik zahtevka - nejasna vloga - kršitev postopka
Če je strankina vloga o umiku zahteve nejasna oz. nepopolna, mora upravni organ s takšno vlogo ravnati v smislu določbe 1. odstavka 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
predmet denacionalizacije - vrnitev premoženja - podlaga za vrnitev premoženja
Zakon o denacionalizaciji (1. člen ZDen, Uradni list RS št. 27/91) ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu. Premoženje, ki ga zahteva predlagateljica, ni prišlo v državno last na podlagi nobenega predpisa oz. načina, ki ga predvideva ZDen. Prehod premoženja oz. pridobitev premoženja, ki ima pravni naslov v pravnomočni sodbi, katera ni bila razveljavljena, pa ne more biti predmet postopka za denacionalizacijo.
začasna prepoved uporabe lokala - pomanjkanje sanitarnih prostorov - stvarno pristojen organ - ukrep tržnega inšpektorja
Za izrek ukrepa prepovedi uporabe gostinskega lokala za toliko časa, dokler si lastnik lokala ne uredi v njem sanitarnih prostorov za goste, ni pristojna sanitarna, ampak tržna inšpekcija.
povrnitev gmotne škode v primeru smrti - odškodnina za pogrebne stroške (žalna obleka, venec)
Na podlagi določbe 1. odst. 193. člena ZOR je mogoče priznati povračilo stroškov v zvezi s pogrebom (žalna obleka, venec, cvetje) vsem tistim osebam, za katere je glede na njihovo razmerje do pokojnika običajno, da jim ti stroški nastanejo - in v obsegu, ki je običajen. Med te osebe je glede na način izražanja pietete do pokojnega, ki je v Sloveniji običajen, treba šteti tudi brate in sestre pokojnega - neglede na to, ali je med njimi in umrlim obstajala trajnejša življenjska skupnost (v smislu 2. odst. 201. člena ZOR).