nadomestilo za predčasni odvzem nepremičnin iz posesti - obresti
Po določbi 2. odst. 55. čl. zakona o razlastitvi pripadajo razlaščencu kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnin iz posesti obresti, ki veljajo v poslovnih bankah za hranilne vloge na vpogled, za čas odvzema iz posesti do dneva, ko je postala odločba o razlastitvi pravnomočna.
odpoved pogodbe - neplačevanje najemnine - predhoden opomin na plačilo - odpovedni rok
Ko je tožeča stranka v tej zadevi vložila tožbo na odpoved najemnega razmerja zaradi delnega neplačevanja najemnine brez predhodnega opomina, je tvegala, da bo njen zahtevek zavrnjen, če bi toženka tedaj poravnala neplačano majemnino. Ker se to ni zgodilo in je sodišče ob koncu sojenja ugotovilo, da je toženka v daljšem obdobju plačevala najemnino vsakokrat z zamudo in v nepopolnem znesku, je pravilno ugotovilo na toženkini strani kršitve pogodbe, zaradi katerih je tožnica pogodbo odpovedala brez odpovednega roka in zahtevala izpraznitev najetih prostorov (28.čl. zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih).
V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče predlagati izrek milejše kazenske sankcije, saj je za to predvideno posebno izredno pravno sredstvo - izredna omilitev kazni.
poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - obveznost nastala iz gospodarske pogodbe
Tožena stranka je kot porok in plačnik tožeči strani neposredno dolžna poravnati račune za storitve po hotelski pogodbi. Izguba finančnega kritja s strani principala ni razlog za prenehanje njenih obveznosti. Namen poroštva je namreč prav v tem, da utrdi upnikov položaj in zmanjša njegovo tveganje v zvezi z morebitno plačilno nesposobnostjo glavnega dolžnika.
sodba zaradi izostanka - skladnost navedenih dejstev in predloženih dokazov kot pogoj za sodbo zaradi izostanka
Pomanjkljivi dokazi, ki sami zase ne bi zadostovali za utemeljenost zahtevka, ki pa tožbenim navedbam ne nasprotujejo, niso razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da niso izpolnjeni pogoji po 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Dovoljeno je sicer dokazovati nasprotno, vendar toženi stranki to ni uspelo.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red - prosti preudarek
Upravni organ je diskrecijsko pravico uporabil v skladu z namenom in v mejah pooblastila iz 3. odstavka 40. člena ZD, ker je v postopku ugotovil, da je bil tožnik za več kaznivih dejanj pravnomočno obsojen na daljše prostostne kazni. Glede na to je zaradi nevarnosti tožnika za javni red njegovo vlogo za pridobitev državljanstva utemeljeno zavrnil.
Ni podana kršitev zakona, ker je bil tujcu v dveh različnih kazenskih sodbah dvakrat izrečen varnostni ukrep izgon tujca po 70. členu KZ SFRJ.
Samo zaradi tega, ker je obsojenec s pepelnikom zadel spis na mizi, ne pa oškodovanca, ki se je sklanjal za njim, poskušeno dejanje ni mogoče opredeliti kot neprimeren poskus, saj je poskus neprimeren le, če je predmet, s katerim je bilo dejanje storjeno ali proti kateremu se dejanje stori, nima takih lastnosti, ki so potrebne, da lahko pride do prepovedane posledice.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 249, 249/1, 257, 257/1, 257/2, 258.
pridobitev - pravnomočno obsojena oseba - obnova po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - novo dejstvo
Obnovitveni razlog - novo dejstvo (pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje) po 1. točki 249. člena ZUP je podan, če je to dejstvo obstajalo na dan izdaje prejšnje odločbe o pridobitvi slovenskega državljanstva in bi lahko privedlo do odločitve po 3. odstavku 40. člena ZDS, pa upravnemu organu to ni bilo sporočeno oz. ni vedel zanj. Sama storitev kaznivega dejanja pred izdajo prejšnje odločbe o pridobitvi slovenskega državljanstva, glede na ustavno domnevo nedolžnosti do pravnomočne obsodbe (27. člen Ustave RS), ni novo dejstvo, kolikor tožeča stranka na dan izdaje prejšnje odločbe še ni bila pravnomočno obsojena.
Za obračun odškodnine velja višina, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje (1. alinea 8. odstavka 14. člena ZKZ).
Če je kasnejši predpis določil drugačno višino odškodnine za nedokončane postopke, kot pa prejšnji predpis, ki je veljal na dan, ko je bila vložena popolna vloga, se kasnejši predpis pri obračunu odškodnine ne more uporabiti, saj je v nasprotju z zakonsko določbo.
ZDen člen 6, 25, 25/2, 65, 66.ZUP člen 149, 159, 160.
kmetijska zemljišča - povečana vrednost podržavljenih zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Upravni organ ni razpisal glavne obravnave in tudi ni ugotavljal zatrjevanih velikih vlaganj tožene stranke. Ni bil naveden izračun vrednosti nepremičnin. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, ker dejanske okoliščine niso bile popolno ugotovljene in ker niso bila upoštevana pravila postopka.
Če tujec, ki prosi za dovoljenje za stalno prebivanje, v vlogi zatrjuje, da 3 leta živi v R Sloveniji, ni pa imel v RS prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, ni mogoče šteti da izpolnjuje pogoj 3-letnega neprekinjenega prebivanja v R Sloveniji, ki ga za izdajo dovoljenja določa zakon.
Odlok o poslovnem času (1989) člen 5, 7-5, 12, 12-7.
okrepčevalnica - podaljšanje poslovnega časa - pravna podlaga
Če okrepčevalnica ni sklenila dogovora za drugačen poslovni čas, kot je določen v občinskem odloku, upravni organ utemeljeno zavrne drugačen poslovni čas, kot je določen v odloku.
Če je stranka kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi vložila pritožbo na napačen naslov pri organizaciji, ki ni upravni organ in je zato ni izročil pristojnemu upravnemu organu, se šteje, da je bila pritožba vložena takrat, ko je dejansko prispela k pristojnemu upravnemu organu.
ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28, 30. ZPP (1977) člen 331.
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo opravljen na podlagi sodbe na podlagi pripoznave priposestvovanja - učinki
V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje (pravna pravila 1460. in nasl. paragrafov ODZ).
Na drugačno presojo ne more vplivati pravnomočna sodba na podlagi pripoznave. Tožena stranka ne oporeka tožbenim trditvam, ki utemeljenost ugotovitvenega tožbenega zahtevka med drugim gradijo na posesti spornih nepremičnin. V takšni situaciji pa ima pravnomočna sodba na podlagi pripoznave lahko učinke le med takratnimi pravdnimi strankami (oz. njihovimi pravnimi nasledniki).
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje
Zakonita domneva o enakosti deležev pravdnih strank je bila ovržena. Pri določanju deležev bivših zakoncev je potrebno izhajati iz celovite presoje razmerij med zakoncema v času trajanja zakonske zveze.