Preklic pooblastila v upravnem postopku mora biti izrecen in kot tak tudi sporočen organu, ki vodi postopek. Če v pooblastilu ni drugače določeno, je pravno nepomembno, ali je dal pooblaščenec, ki je odvetnik, izjavo o umiku predloga v soglasju s stranko ali ne.
premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala na sklad pred ZDen - pravna posledica pri preoblikovanju takšnega kapitala - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Določba 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) se uporablja le za pravne osebe v mešani lastnini, ki so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je 7.12.1991, v tej statusni obliki že vpisane v sodni register.
Če je družbeno podjetje še pred uveljavitvijo ZDen s pogodbo o brezplačnem prenosu preneslo družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ta pa ga je v celoti ali delno ponovno vložil v podjetje, je treba upoštevati, da je kljub prenosu ta kapital obdržal lastnost družbenega kapitala (ni postal kapital z znanim lastnikom), ker za njegovo preoblikovanje tedaj ni bilo pravne podlage.
Neprijava uvoženega blaga namembni carinarnici ima za posledico, da pristojni organ odmeri zavezancu (garantu) uvozne dajatve; blago se je torej iz tranzitnega spremenilo v uvozno.
pridobitev - državljan druge republike - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Osebo, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe postala polnoletna, bi tožena stranka morala obravnavati kot samostojno osebo in zanjo posebej ugotavljati pogoje za sprejem v državljanstvo RS, ne pa jo obravnavati v povezavi s starši.
dohodnina - davčne olajšave - dokazi za uveljavljanje olajšav
Sredstva vložena v obveznice zaradi uveljavitve olajšave pri odmeri dohodnine dokazuje upravičenec z vrednostnim papirjem in ne zgolj s potrdilom o njegovem nakupu.
denacionalizacija podržavljene parcele - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Sama mapna kopija sedanjega stanja ne more biti zadosten dokaz, da parcela ni bila podržavljena in zato ne more biti predmet v denacionalizacijskem postopku. Tožena stranka mora v postopku primerjati mapni kopiji starega in novega stanja kot tudi zemljiškoknjižni izpisek, ki se nanaša na navedeno parcelo.
Upravni organ mora v postopku za dodelitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja pred odločitvijo o stvari zanesljivo ugotoviti dejansko stanje glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev te oblike družbene pomoči, določenih v 21. členu zakona o socialnem varstvu.
ZLV člen 70.ZPolS člen 8, 9.ZVDZ člen 57. Statut Zelenih Slovenije člen 8, 9.
zavrnitev liste kandidatov
Dano soglasje kandidat ne more preklicati potem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata. V kandidacijskem postopku politična stranka ne more uporabljati dodatka, ki se nanaša na njeno teritorialno organizacijsko enoto.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - razmerja med solastniki
Iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP).
dohodnina - zamudne obresti na vrnitev preveč plačane dohodnine - začetek teka roka za plačilo obresti
Zamudne obresti od preveč plačane dohodnine za leto 1991 začnejo teči po preteku 30 dni od izdaje odmerne odločbe, s katero je ugotovljeno preplačilo, seveda, če preplačilo ni v tem roku vrnjeno.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - pomen pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. čl. SZ - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne vpliva na tožničino pravico do nakupa stanovanja.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da tožena stranka kot razlog za prepozno vložene tožbe navaja ravnanje stečajnega sodnika oz. njegove namestnice, t.j nepravilnosti v stečajnem postopku, ki je tekel pred sodiščem, ki je krajevno pristojno v obravnavanem primeru, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
V izpodbijani sodbi je bila upoštevana toženkina dolžnost, da z delom na kmetiji staršev pridobi dodatna (naturalna) sredstva za preživljanje otrok. Revizijsko stališče, da bi morala biti upoštevana še bolj, tako da bi bila tožnikova preživnina zato nižja in toženkino breme preživljanja otrok še večje - ni le neutemeljeno, ampak tudi povsem nerealno, ko ni mogoče zanemariti toženkinega preživninskega prispevka v obliki skrbi za tri majhne otroke, njihovega negovanja in dela zanje. Vse to v sodbi druge stopnje sicer ni posebej poudarjeno, kar je razumljivo, saj so pri otrocih, starih sedem, šest in štiri leta, te stvari samoumevne in splošno, nedvomno pa tudi tožniku in njegovemu pooblaščencu dobro znane.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS - status ožjega družinskega člana v času uveljavitve SZ
Zakonska zveza oz. dalj časa trajajoča življenjska skupnost mora obstajati že v času uveljavitve zakona. Zakon v 1. odstavku 117. člena veže pravico do nakupa na pravni položaj, ki je obstajal na dan uveljavitve zakona. Ta velja tako za imetnika stanovanjske pravice kot za njegove ožje družinske člane.
Državljanstvo imetnika stanovanjske pravice ni pravno odločilno, če je državljan RS družinski član, ki kupuje stanovanje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je (z zneskom 8100,00 SIT) šele med prvo glavno obravnavo dne 5.11.1992, potem ko je sodišče že odločalo o izvedbi dokazov z dokaznim sklepom (l.št.19). Tako označene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati kot izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije.